Spoštujemo dovolj naravo?

Svet je svet. Že nekaj dni mi te tri besede kar odmevajo v glavi. Danes se jim želim posvetiti. In sem spet tam: po-svet-iti.

Svet je resnično svetost, saj omogoča, da se življenje na njem razvija. Ko zmanjka hranilnih snovi, se raztopijo kamnine, da dajo nov zagon življenju. Vse to se dogaja v harmoniji s potrebami sveta, ki je svet. Vprašajmo se, ali ljudje ne manipuliramo z njim preveč samo za svoje velikokrat nenaravne potrebe. Če se na moji poti pojavijo mravlja, drevo, slon ali človek, ki nima enake barve kože kot jaz, ni enake veroizpovedi, nima enake politične opredelitve kot jaz, jih odstranim, ker sem jaz najpomembnejši.

Vprašajmo se: ko pozimi pregrevamo naša stanovanja; poleti jih hladimo; sekamo drevje, ki proizvaja kisik za naša pljuča; vse čistimo z agresivnimi snovmi in s tem zastrupljamo vodo, ki jo mi in še vsa druga živa bitja na Zemlji potrebujemo za preživetje; zavržemo hrano v smetnjake, ker se ne zavedamo, kako so dragoceni darovi, ki nam jih nudi narava; še uporabna oblačila odvržemo, ker kupimo nova, ki ustrezajo modnim trendom.

Ali ni vse to nespoštovanje narave, ki nas je ustvarila in tako velikodušno skrbi za nas? Kadar moja svoboda ogroža svobodo drugega živega bitja, to ni več svoboda.