Vročinski valovi brez sence košatih dreves
Na Televizije Slovenija smo 11. julija o vročinskem valu, ki je zajel Slovenijo, slišali opozorilo, da se bo povprečje letne temperature do leta 2050 v Sloveniji dvignilo za osem stopinj – največ v Evropi. Meritev temperature pred stavbo Drame pod veličastnim kostanjem, ki ga bodo v sklopu obnove gledališča požagali, je v senci pod drevesom pokazala temperaturo 30 stopinj Celzija, v neposredni bližini na betonski površini, izpostavljeni sončnim žarkom, pa 60 stopinj. Tudi meritve na Trgu Republike so pokazale podoben rezultat, kar trideset stopinj razlike med osenčeno in osončeno površino. Med prenovo Trga mladinskih delovnih brigad so posekali drevesa, stara desetletja, na novo zasajena drevesa pa bodo potrebovala 30 let za dosego primerljive zaščite pred soncem kot pred obnovo trga. Dostopnost javnosti do zelenih površin je v Ljubljani le en odstotek, povprečna v EU je tri odstotke, mesta, kot so Ženeva, Haag in Pamplona, pa dosegajo 15 odstotkov.
TV-prispevek o vročinskem valu v Ljubljani bi moral biti tudi opozorilo županu in novemu mestnemu urbanistu Roku Žnidaršiču.
Ljubljanski mestni urbanist Koželj si je prizadeval pozidati vsako zeleno površino v mestu, z vilabloki pa tudi Rožno dolino. Politika koncentracije zazidave v mestu se nadaljuje tudi z novim ljubljanskim urbanistom. Namesto parkovne ureditve pri prihodu vlakov v načrtovani novi Potniški center Ljubljana bo dostop skozi glomazno sotesko južne in severne Emone. Spomnimo se na lažna sporočila javnosti tedanjega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca 7. septembra 2021, da posodobljeni železnici Dolgi most–Pivovarna Union sledi poglobitev železniških tirov v središču mesta, na obljube, da bo protihrupna ograja omogočila kvalitetnejše življenje 3000 prebivalcem ob progi (a odrezala 300.000 občanov od zelenih površin parka Tivoli). Poglobitev železnice so opustili, razširili bodo podhod na Dunajski cesti, da se omogoči lažji dostop 750 metrov dolgim kompozicijam tovornih vlakov vsakih nekaj minut skozi središče mesta. Posledično se projekti železniške in avtobusne postaje nadaljujejo, ne da bi bilo rešeno kratkoročno in dolgoročno vprašanje ljubljanskega železniškega vozlišča – brez študije vplivov na okolje in brez sodelovanja stroke in občanov, pa tudi brez urbanističnega koncepta razvoja slovenske prestolnice.
Na Linhartovi ulici bodo podrli drevored, je poročal Dnevnik. Ali res ni mogoče ohraniti drevoreda in vseeno posodobiti ceste? Rušiti na papirju je lahko, projektant pa velikokrat po nepotrebnem napravi težko popravljivo škodo. Namesto aleje na Cankarjevi ulici s predlaganim drevoredom rdeče bukve kot nadomestilom za odstranitev mogočnega drevesa ob prenovi Opere je cesta zdaj prekrita z betonom, tlak Čopove ulice pa krasi poškodovana intarzija naše himne, po kateri tancajo občani in tujci. In kako bo z nadomestilom požagane platane na Krekovem trgu?
Mestna občina Ljubljana (MOL) načrtuje garaže pod tržnico. Z zakonom zaščiteni kostanj na Vodnikovem trgu so požagali le dan po prejemu enega izmed številnih kulturnovarstvenih soglasij zavoda za varstvo kulturne dediščine, a obljubljenega nadomestila do danes ni.
Za gradnjo garaž je potrebno odstraniti zeleno vegetacijo – zaščito na ploščadi tržnice. Po pojasnilih stroke je potrebnih 12 kubičnih metrov zemlje za rast vsakega drevesa (celotna prva etaža garažne hiše) in kar 30 let za porast krošenj na novo posajenih dreves za prepotrebno klimatsko zaščito.
Ne uničujmo že zgrajene kvalitetne prostorske rešitve mesta in njene preteklosti – poiščimo in ohranjajmo vse, kar je do zdaj zgrajeno in dobro!
Ljubljana ima vse možnosti omogočiti javnosti dostop do zelenih površin, a potreben je temeljit premislek. Županu in mestnemu urbanistu predlagava obisk zelene prestolnice sveta Singapurja, da bi tudi Ljubljana postala zelena prestolnica naše države.
