Znova o kartici prometa za rezervni sklad
Nekateri bralci se morda spominjajo mojih prispevkov v tej rubriki (pred meseci), ki so se nanašali na neodzivnost našega upravnika SPL d. d. na zahtevek iz naše hiše, da nam posreduje kartico prometa (dnevnik prometa) za rezervni sklad (RS). Kartica prometa je po našem mnenju edini instrument, na osnovi katerega bi lahko preverili ustreznost knjiženja vsakomesečnih vplačil sostanovalcev v RZ naše hiše kot tudi črpanje RS, ki pa je SPL d. d. noče dati. Stanovanjski zakon (SZ) od upravnikov zahteva le mesečno poročanje o stanju v RS.
Kaj je rezervni sklad po vsebini? Ta ni pravzaprav nič drugega kot eden od temeljnih bančnih poslov: sprejemanje denarnih depozitov (da ne naštevam še drugih). Sprejemanje depozitov temelji na zaupanju, če tega ne bi bilo, tudi bank ne bi bilo. Da bi bančno poslovanje sploh lahko delovalo, je urejeno z različnimi zakoni in drugimi predpisi (zakon o bankah, kontni okvir za banke in drugi). Nič od tega, kar je za depozitno poslovanje predpisano za banke, ne zavezuje upravnikov, zakonodajalec je skoraj popolnoma nenadzorovano prepustil na desetine milijonov evrov privatnim rokam upravnikov. Si predstavljate, da bi banke z vašim osebnim računom poslovale tako kot upravniki z RS: enkrat na mesec bi vam banka posredovala stanje na računu in enkrat letno poročilo o obremenitvah na računu?
Bistveno vprašanje pri obravnavani zadevi je, zakaj nam upravnik noče posredovati kartice prometa za RS. Če bi imeli čisto vest, bi jo vsekakor dali. Torej, utemeljeno lahko sklepamo, da čiste vesti nimajo. Vsekakor pa upravniki kartice prometa vodijo, saj so v skladu s stanovanjskim zakonom (SZ) vplačnikom dolžni vsak mesec sporočati novo stanje rezervnega sklada, kaj pa seštevajo, da pridejo do novega stanja, pa je drugo vprašanje.
Kaj se lahko skriva v tako nepreglednem poslovanju upravnikov? Na primer ni mogoče preveriti, ali obveznost vplačila v RS vplačujejo vsi lastniki stanovanj (morda kdo od njih sploh ne vplačuje), ali so v novo stanje RS, ki nam ga vsak mesec pošilja upravnik, dejansko vključena/sešteta vsa vplačila, ali upravnik izterjuje nevplačane obveznosti ...
Dopisoval sem si s stanovanjskim inšpektorjem, ki mi je v razmeroma obsežnem odgovoru na moje vprašanje glede kartice prometa odgovarjal, za kaj vse je po SZ pristojen, da pa za vprašanje kartice prometa in morebitno kontrolo poslovanja pri upravniku v zvezi s tem ni pristojen. Pisal sem tudi dopis ministru za solidarno prihodnost, na katerega mi je odgovorila vodja sektorja za stanovanja pri tem ministrstvu. V obsežnem odgovoru mi pojasnjuje določila SZ, glede kartice prometa pa pojasnjuje, da le to lahko zahtevamo od upravnika. O namigu, da bodo to od upravnika zahtevali oni, pa ni ne duha in ne sluha.
Skratka, zakonodaja nas vplačnikov v rezervne sklade pri upravnikih ne ščiti, ščiti le upravnike pri morebitnem nečednem poslovanju. Zato ponovno pozivam ministrstvo za solidarno odgovornost, da državnemu zboru predlaga dopolnitev SZ, in sicer: na zahtevo nadzornega odbora ali s strani pooblaščenega zastopnika stanovalcev ali njegovega namestnika morajo upravniki dati na vpogled kartico prometa/dnevnik prometa za vplačila RS, ne glede na to, ali se RS vodi v skladu s prvim ali drugim odstavkom 42. člena SZ (pri upravniku ali na fiduciarnem računu pri banki). Če se RS vodi na fiduciarnem računu pri banki, mora banka na zahtevo pooblaščenega zastopnika ali njegovega namestnika stanovalcev izdati prepis kartice prometa na RS.
Poleg tega je v SZ treba predpisati desetletno hranjenje kartice prometa, tako kot to velja za banke.
Sicer pa moj angažma v zvezi s to zadevo še ni končan.
P. S.: Če problema posredovanja kartice prometa pri katerem od upravnikov v Ljubljani ali njeni okolici ni, naj svoje e-podatke pošlje na uredništvo Pisem bralcev. Še to – zanimivo je, da se SPL d. d. na več prispevkov na to temo ni niti enkrat pisno odzval.
