Le redkokateri dan mine brez alarmantnih vesti o razmerah v našem zdravstvu s poudarkom na dolgih čakalnih vrstah in preobremenjenosti zdravnikov. Vtis je, da novinarji kar tekmujejo med seboj, kdo bo naslikal bolj črno in apokaliptično sliko stanja. Sam glede na svoje še sveže izkušnje le težko pritrdim temu – nasprotno!

Na mojo srečo ali nesrečo, kot želite, sem imel priložnost v zadnjih treh, štirih mesecih na lastni koži preveriti in spoznati delovanje našega zdravstvenega sistema »od znotraj«, kot radi rečemo.



Moja osebna zdravnica me je zaradi nekaterih ne(več)odložljivih težav z zdravjem namreč napotila na kar več specialističnih pregledov. Za vse preglede sem se prijavil prek sistema e-naročanje in nemudoma prejel razpoložljive proste termine posameznih specialistov. Na večino pregledov sem čakal teden dni do največ tri tedne, le na enega od pregledov sem moral čakati nekaj več kot mesec dni. Enakomerno sem bil deležen storitev tako koncesionarjev kot javnega zdravstva.

Vse omenjene obravnave, med njimi tudi operativni poseg, so bile po moji oceni na najvišjem strokovnem nivoju, z največjo mero zavzetosti in pristnega človeškega odnosa. Vse je delovalo brezhibno, tako sprejem ob naročenih urah, pregledi sami kot tudi pojasnila in navodila ob zaključkih obravnav in posega, vključno z delom vsega drugega zdravstvenega osebja.



Edino neprijetnost sem doživel na začetku, ko sem se najprej (in prvič sploh!) obrnil na svojo zavarovalnico dopolnilnega zavarovanja AS, kjer sem bil dodatno zavarovan tudi s postavko »specialisti in zdravila«, v prepričanju, da bom tako – glede na njihove obljube – v najkrajšem času naročen pri specialistu. Brez razumnega pojasnila so mi namreč zavrnili svojo pomoč. Nemudoma sem se jim zahvalil za nadaljnje sodelovanje in kmalu zatem ugotovil, da jih res nisem potreboval.