Gozd se vedno vrne. Četudi šele za nami

V nadaljevanju preberite:

Vsakdo pozna koga, ki se je že kdaj izgubil v gozdu. Včasih za vedno. V finski mitologiji ta skrivnostni pojav označuje beseda, ki v dobesednem prevodu pomeni gozdna odeja – metsänpeitto. Tako sta čaroben, pretresljiv in naravovarstveno naravnan strip z opisi dreves naslovili tudi striparka in ilustratorka Sanna Hukkanen ter kulturna antropologinja Inkeri Aula. Knjigo, ki so jo na Finskem prodali v kar 3000 izvodih, smo zdaj dobili tudi v slovenščini z naslovom V zavetju dreves. Vsebuje devet stripov, od tega jih je osem posvečenih drevesom – trepetliki, boru, jerebiki, lipovcu, jelši, brezi, smreki in hrastu. Z avtoricama smo se o univerzalnosti mitologije, pa tudi o primerjavi njune domovine in Slovenije pogovarjali v Ljubljani. Pravita, da sta folklora in tradicija pogosto ugrabljeni kot simbola izključno desničarske politike.