
Neomejen dostop | že od 14,99€
Za navijači ekipe Dallas Mavericks je stresnih 12 mesecev, podobnih vlakcu smrti. Evforiji ob uvrstitvi v veliki finale lige NBA je sledilo razočaranje proti Bostonu, po dobrem poletju je optimizem zamenjala skrb zaradi poškodb Luke Dončića, odhod slovenskega zvezdnika pa je priljubljeno teksaško franšizo zamajal do temeljev. Navijaški revolt je trajal le nekaj mesecev in po čudežnem scenariju, ki je obudil številne teorije zarote v ligi NBA, je Dallas dobil pravico do prvega izbora na naboru. Letošnji draft ni bil običajen, z generacijskim talentom Flaggom se je v Teksas vrnila evforija.
Minula sezona lige NBA ni bila le v znamenju razburljivega boja za vrh, ki je pripadel Oklahomi. Med slabšimi ekipami lige se je vnel boj za glavno nagrado – Cooperja Flagga, novega čudežnega dečka ameriške košarke. »Capture the Flagg« so ameriški mediji po priljubljenem igralnem načinu v videoigrah poimenovali inovativne pristope k izgubljanju tekem, ki naj bi prinesle več možnosti za pravico, da na naboru izbiraš prvi. Vodstvo lige NBA je pred leti spremenilo sistem, najslabša ekipa ne izbira več avtomatično prva (kot denimo še vedno velja v ligi NFL), imajo pa slabša moštva v žrebu več žogic in posledično več možnosti, da se sreča nasmehne njim.
V uspeh Dallasa ni verjel nihče, pred loterijo so imeli le 1,8 odstotka možnosti za glavno nagrado. »O Dallasu res nismo razmišljali, pripravljali smo se na različne scenarije, od Washingtona do Charlotta, na Teksas pa nismo pomislili,« je pošteno priznal Andy Bedard, eden tistih, ki že desetletje sodijo v najožji krog zaupnikov Cooperja Flagga. V »bojni sobi« Dallasa se je navdušenje pomešalo z nejevero. Osemnajstletni mladenič iz Newporta v zvezdni državi Maine je tako velik talent, da na ponesrečeno menjavo Dončića zdaj v Dallasu pomislijo le še redki.
Zakaj je Flagg tako poseben? Ameriški portal The Athletic ga je označil za drugega največjega talenta v zadnjih 15 letih, pred njim je le francoski čudežni deček Victor Wembanyama, ki je že upravičil astronomska pričakovanja. Če gre verjeti besedam številnih analitikov in trenerjev iz lige NBA, tudi na izbruh Flagga ne bomo čakali dolgo. »Prepričan sem, da bo blestel od prve minute na parketu, pripravljen je na ligo NBA. Ima nekaj posebnega, tisto tekmovalnost, ki loči šampione od dobrih igralcev. Izžareva samozavest, hkrati pa vidiš, da odlično sledi igri,« o Flaggu pravi glavni trener Orlanda Jamahl Mosley.
19,2 točke,
7,5 skoka,
4,2 asistence,
1,4 ukradene žoge in
1,4 blokade je lani za univerzo Duke na tekmo dosegal Cooper Flagg.
Z 203 centimetri in 93 kilogrami – po prihodu med košarkarsko elito jih bo nekaj brez dvoma še dodal – je Flagg prototip modernega atleta, ki lahko igra na položajih od ena do štiri. Najbolje se v igri znajde kot krilo, Dallas v njem vidi idealnega partnerja pod košem za Anthonyja Davisa, z izvrstnim pregledom nad igro lahko igra tudi na položaju organizatorja igre. V napadu je v drugi polovici edine sezone za slovito univerzo Duke močno napredoval, za tri je metal kar 44-odstotno. Met za tri naj bi bil edina hiba v njegovi igri. Tudi v obrambi je Flagg čvrst in nepopustljiv in če gre verjeti analitikom, bo takoj igral na ravni najboljših obrambnih igralcev lige NBA.
Skozi prva košarkarska leta ga je vodil trener Matt MacKenzie, ki še danes občasno sodeluje z njim. »Enako stari košarkarji zanj niso bili izziv, malo se je dolgočasil, zato sem poskusil nekaj novega,« pravi MacKenzie. Flaggu je pripeljal pet let starejšega igralca, ki je sodil med bolj nadarjene v srednješolski košarki. Na prvem srečanju Flagg zanj ni imel odgovora, bil je šokiran, teden pozneje ga je gladko premagal. »Na igrišču lahko naredi vse, to je že dokazal v srednji šoli in na univerzi, brez dvoma bo blestel tudi v ligi NBA. O tem sem povsem prepričan,« pravi Ja'Shonté Wright-McLeish, eden redkih, ki se lahko pohvalijo z dejstvom, da je premagal Flagga, četudi so bila leta in telesna moč krepko na njegovi strani.
Ima nekaj posebnega, tisto tekmovalnost, ki loči šampione od dobrih igralcev. Izžareva samozavest, hkrati pa vidiš, da odlično sledi igri.
Jamahl Mosley, trener Orlanda
Košarkarska javnost ga podrobno spremlja že nekaj let, širšo publiko pa je osupnil lani poleti. Reprezentanca ZDA se je v Las Vegasu pripravljala na olimpijske igre v Parizu, vabilo na pripravljalni tabor je dobil tudi Flagg. »Ljudje, tudi igralci, so se spraševali, ali si zasluži vabilo. Potrdil je, da bi lahko igral tudi na OI,« je bil jasen Trey Murphy III., obrambni specialist New Orleansa. Posnetki, ko Flagg zadene trojko prek iztegnjene roke Anthonyja Davisa in pod košem napade Jrueja Holidaya, so postali viralni in odštevanje do debija Flagga na veliki sceni se je začelo.
V samozavestnem mladeniču so v Charlottu, Washingtonu, San Antoniu in še kje videli rešitelja franšize, igralca, ki bo njihovo moštvo naposled dvignil iz sivine. Liga NBA je imela drugačne načrte in ob nizu malo verjetnih naključij v zadnjem desetletju številni ne verjamejo več v poštenost žreba. Naključja, kot sta prva izbora na naboru za New Orleans, ki sta franšizi, ki je obupano iskala novega lastnika, prinesla Davisa in Ziona Williamsona, pa Clevelandu prvi izbor na naboru, ko jih je zapustil LeBron James, in zdaj še v Dallasu, za ligo NBA zelo pomembnem tržišču z veliko navijaško bazo, so preprosto prevelika. Teorije zarote bodo potihnile, Cooper Flagg pa bo v Dallasu postal naslednik Luke Dončića. Čaka ga veliko dela, da bo po priljubljenosti in uspehih na parketu ujel številko 77. Če komu, lahko to morda uspe prav njemu.
Komentarji