Brutalno ozki rovi so, ogromno blata, mraz, vse je mokro in spolzko
Reševanje ponesrečene jamarke, ki ji je včeraj okoli 18.30 pri raziskovanju nove, Vranjedolske jame pri Dolenji vasi blizu Cerknice na glavo padel kamen in ji prebil čelado, še vedno poteka. Stopnjasto brezno je namreč polno ožin, ki so jih morali pred varnim prenosom ponesrečenke razširiti. Ekipa za širjenje ožin je bila na delu vse od druge ure zjutraj, zdaj so brezno razširili dovolj, da bodo ekipe lahko izvedle manevre za izvlek poškodovanke. Izvlek naj bi trajal nekaj ur.
»Bili so že na poti iz jame, plezali so ven, ko se je zgodilo. Nezavestna je obvisela na vrvi. Štirje jamarji so jo spustili na tla, jo sneli z vrvi in jo takoj dali v položaj nezavestnega, jo oskrbeli, eden pa je splezal ven in obvestil Jamarsko reševalno službo,« nam je med intervencijo po zelo težki jamarski nesreči povedal Damijan Šinigoj, podpredsednik Jamarske zveze Slovenije in eden prvih jamarskih reševalcev, ki je bil pri ponesrečenki. In dodal: »To je zagotovo eno najbolj zahtevnih jamarskih reševanj, še huje je kot tisto lani v jami Primadona, ko smo kar 40 ur reševali tolminskega jamarja. Brutalno ozki rovi so, ogromno blata, mraz, vse je mokro in spolzko. A vsaj ponesrečenkino stanje je ves čas stabilno, čeprav je vseskozi v nezavesti.«
O postopkih reševanja sta danes za novinarje spregovorila vodja intervencije Luka Zalokar in poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk.
Sandi Curk je povedal, da se je na globini 100 metrov ob krušenju kamenja hudo poškodovala 33-letna domačinka. Reševalna akcija je hitro stekla, do nje so v dveh urah že prišli prvi reševalci z logistično oporo, v treh tudi zdravstvena ekipa.
Po besedah Luke Zalokarja je reševanje še toliko zahtevnejše, ker za jamo ni nobenih načrtov, vse skice so izrisane šele zdaj. Vseskozi so morali skrbeti, da je pot do poškodovanke dovolj varna, da se ne pripeti poškodba še kateremu od reševalcev.
Vodja Jamarske reševalne službe Walter Zakrajšek je povedal, da ta globina za jamarje sicer ni nič posebnega, problematične so ožine, je poudaril tudi on, predvsem pa morajo biti previdni, da pri tem ne ogrožajo jamarjev. Zvečer je povedal, da vse poteka po načrtih. »Morda bomo za zajtrk že doma, a glavno je, da bo s ponesrečenko vse v redu in da jo z rešilcem spravimo do Cerknice, nato pa s helikopterjem v ljubljanski klinični center.«
Ponesrečenka stabilna
Ponesrečenka je nezavestna in hudo poškodovana, vendar stabilna in odzivna na bolečinske dražljaje, pri njej je medicinska ekipa, ki spremlja njeno stanje. To, da je odzivna, jih po Zakrajškovih besedah, navdaja z upanjem. Je na varnem mestu, če bi se reševanje zelo zavleklo, bi v skrajni sili v jami uredili mini operacijsko dvorano. Na območju nesreče sta urejeni dve topli točki, kjer so lahko tudi člani ekipe, da ne pride do podhladitev.
Do jamarke so se med prvimi prebili člani jamarske medicinske reševalne ekipe, to so zdravnica Tina Bizjak, medicinska sestra Ema Jenko in medicinski tehnik Samo Milanič. Poleg njih so bili ves čas pri ponesrečenki še trije jamarji, medtem pa so jih oskrbovale posebne ekipe. Ponesrečenki so ves čas nadzorovali vitalne funkcije in bili na zvezi z zdravniško ekipo zunaj jame, predvsem pa so morali poskrbeti, da je ohranjala toploto. Že takoj po nesreči so jo zavili v astro folijo in ji postavili improvizirani šotor, vso noč pa sta jo s svojimi telesi ogrevala dva jamarja, eden od njiju je brat ponesrečenke.
Poveljnik republiške civilne zaščite Srečko Šestan, ki je prav tako na lokaciji, se je zahvalil vsem, ki pomagajo pri tej zahtevni nalogi. »Verjamem, da bodo kot vse do slej, tudi vse dobro izpeljali.« Kot je dodal, so pripravljene tudi helikopterske ekipe na Brniku.
Igor Benko, predsednik Jamarske zveze Slovenije, je povedal, da imajo med jamarji zelo dobre zdravnike, sodelujejo tudi v številnih mednarodnih akcijah. Slovenija je med redkimi državami, kjer imajo jamarji v svojih vrstah minerje. »Znaki, ki jih kaže ponesrečenka, so spodbudni, za zdaj normalno diha. Vsi smo pripravljeni, da jo izvlečemo iz jame.«
Poleg jamarskih reševalcev so na terenu pripadniki gasilskih enot in civilne zaščite ter tudi taborniki, vsega skupaj po oceni Sandija Curka približno sto ljudi.
Kot je zjutraj za Delo povedala jamarska reševalka Mateja Mazgan Senegačnik, ki se je z ekipo odpravljala v jamo, kjer so njeni člani zamenjali prejšnjo, so se reševalci do ponesrečenke prebili približno ob enih ponoči, ob njej so bili zdravnica in še dva zdravstvena delavca, ki so vsi tudi jamarji.
»Poškodovanka je na približno sto metrih globine. Prva polovica jame je zelo ozka,« je razmere opisala sogovornica. Ko bo končano miniranje, se bodo začeli pripravljati manevri za izvlek.
Pri reševanju sodelujejo jamarski reševalcev iz vseh slovenskih reševalnih centrov. »Vse, kar premoremo slovenski jamarji, imamo danes tu, saj je intervencija res zelo zahtevna,« je med počitkom po nočni akciji razložil Šinigoj.
Preostali štirje člani Jamarskega društva Rakek, ki so skupaj s ponesrečenko raziskovali novo jamo, so se iz nje vrnili. Eden od njih je reševalcem narisal načrt jame ter jih opozoril na številne ožine in podore, ki bi že ob nekoliko močnejših vibracijah lahko povzročili nove težave.
Na raziskovanje nove jame v bližini Dolenje vasi pri Cerknici se je sicer odpravilo šest jamarjev. Ko se je zgodila nesreča, je eden med njimi prišel iz jame in obvestil reševalne službe, štirje pa so ostali pri poškodovanki. Ostali jamarji niso poškodovani.
Še več fotografij našega fotografa Črta Piksija najdete v fotogaleriji:
