Škode je za več desettisočakov
Dan po požaru v opuščeni trboveljski STT – brez poškodovanih; zrak je bil obupen, vzorci vode pa so bili neoporečni.
Odpri galerijo
Zagorska lestev (levo) in trboveljska (desno) sta dokazali, da Zasavje potrebuje obe, pravi Marko Bokal. Foto Polona Malovrh
Trbovlje – Po najnovejših podatkih Policijske uprave Ljubljana sta v trboveljski Strojni tovarni v torek zagorela izolacija in leseno ostrešje pod pločevinasto streho. V požaru, v katerem ni bilo poškodovanih, je nastalo za več deset tisoč evrov materialne škode. Točen vzrok še ni znan, kriminalisti pa preiskujejo tudi sum kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
Očividci na pogorišču so namreč vedeli povedati, da so včeraj dopoldne v neposredni bližini STT opazili delavce, ki so odstranjevali oziroma rezali in varili cevi toplovoda … Lastnik STTIM Peter Kotar se na telefonske klice ne oglaša.
Medtem ko kriminalisti preiskujejo vzroke torkovega požara v opuščeni trboveljski tovarni STTIM v stečaju, Trboveljčane najbolj zanima, zakaj so ob 32-metrski in več kot 600 tisočakov vredni gasilski lestvi domačim gasilcem na pomoč morali prihiteti Zagorjani. Matjaž Lapi, direktor trboveljskega gasilskega zavoda zanika, da bi bil razlog v (ne)funkcionalnosti lestve. Kot pravi, je bila takšna - napad z dveh strani in z višine - taktična odločitev vodje gašenja: »Ko smo prispeli na mesto požara, smo svojo lestev postavili na konec tovarne, tik pod mestom, kjer je izbruhnil požar. Ko se je ta razširil na drugo stran ostrešja, se je vodja gašenja odločil, da ne bo tvegal in tja premikal naše lestve, temveč je na pomoč poklical zagorske kolege,« je še pojasnil Lapi.
Zagorska lestev je sicer najdaljša v Zasavju, meri 37,5 metra in je v nasprotju s trboveljsko tudi pregibna, a kot je dejal Marko Bokal, poveljnik gasilske regije Zasavje, v torek te prednosti niso igrale nobene vloge: »Odločilen je bil obseg požara. Obe lestvi v akciji sta dokaz, da Zasavje res krvavo potrebuje obe.«
Vode je bilo ob gašenju dovolj; zaradi povečanega odvzema tudi gospodinjstva niso trpela pomanjkanja. Po Lapijevih podatkih so bili vzorci neoporečni, prebivalcem ob Vodenski cesti vode ni treba prekuhavati.
Koncentracije PM 10, ki so se v času požara gibale kar okrog sto mikrogramov na kubični meter, so ponoči padle, danes ob osmi uri zjutraj pa po podatkih Arsa spet krepko prebile mejo 140 mikrogramov na kubični meter. Najhuje je bilo v torek ob 20. uri, ko so nekajkrat poskočile prav vse vrednosti onesnažil – tudi žveplovega in dušikovega dioksida ter ogljikovega monoksida.
Očividci na pogorišču so namreč vedeli povedati, da so včeraj dopoldne v neposredni bližini STT opazili delavce, ki so odstranjevali oziroma rezali in varili cevi toplovoda … Lastnik STTIM Peter Kotar se na telefonske klice ne oglaša.
Medtem ko kriminalisti preiskujejo vzroke torkovega požara v opuščeni trboveljski tovarni STTIM v stečaju, Trboveljčane najbolj zanima, zakaj so ob 32-metrski in več kot 600 tisočakov vredni gasilski lestvi domačim gasilcem na pomoč morali prihiteti Zagorjani. Matjaž Lapi, direktor trboveljskega gasilskega zavoda zanika, da bi bil razlog v (ne)funkcionalnosti lestve. Kot pravi, je bila takšna - napad z dveh strani in z višine - taktična odločitev vodje gašenja: »Ko smo prispeli na mesto požara, smo svojo lestev postavili na konec tovarne, tik pod mestom, kjer je izbruhnil požar. Ko se je ta razširil na drugo stran ostrešja, se je vodja gašenja odločil, da ne bo tvegal in tja premikal naše lestve, temveč je na pomoč poklical zagorske kolege,« je še pojasnil Lapi.
Zagorska lestev je sicer najdaljša v Zasavju, meri 37,5 metra in je v nasprotju s trboveljsko tudi pregibna, a kot je dejal Marko Bokal, poveljnik gasilske regije Zasavje, v torek te prednosti niso igrale nobene vloge: »Odločilen je bil obseg požara. Obe lestvi v akciji sta dokaz, da Zasavje res krvavo potrebuje obe.«
Vode je bilo ob gašenju dovolj; zaradi povečanega odvzema tudi gospodinjstva niso trpela pomanjkanja. Po Lapijevih podatkih so bili vzorci neoporečni, prebivalcem ob Vodenski cesti vode ni treba prekuhavati.
Koncentracije PM 10, ki so se v času požara gibale kar okrog sto mikrogramov na kubični meter, so ponoči padle, danes ob osmi uri zjutraj pa po podatkih Arsa spet krepko prebile mejo 140 mikrogramov na kubični meter. Najhuje je bilo v torek ob 20. uri, ko so nekajkrat poskočile prav vse vrednosti onesnažil – tudi žveplovega in dušikovega dioksida ter ogljikovega monoksida.
