57 dni do volitev: Negativna ocena EU za spoprijemanje s krizami
Do volitev v evropski parlament je še 57 dni. Ker bi lahko bilo spremljanje dogajanja v Bruslju, državah članicah Evropske unije in Sloveniji naporno, smo na Delu pripravili novičnik Evropa izbira, v katerem bomo vsak petek izluščili najbolj relevantno dogajanje preteklega tedna, postregli z meritvami javnega mnenja, ekskluzivnimi vestmi in drugimi informacijami, ki vam bodo pomagale pri izbiranju sestave edine neposredno izvoljene evropske institucije. Novičnik s pomočjo kolegov pripravljava Gašper Završnik in Jure Kosec.
Na novičnik Evropa izbira se lahko brezplačno naročite tukaj.
EU BI SI PRI VOLIVCIH PRISLUŽILA OCENO NEZADOSTNO Začnimo s svežo raziskavo, ki najverjetneje ni najboljša popotnica za prihajajoče volitve. Velik del Slovencev vlogo EU pri spoprijemanju s krizami namreč vrednoti prej negativno kot pozitivno, je razvidno iz ankete, ki jo je za Delo opravil inštitut Mediana. Vprašani so bili najbolj kritični do odziva sedemindvajseterice na migrantsko krizo in na rast življenjskih stroškov, najmanj pa do tega, kako se je Unija odrezala med pandemijo covida-19.
IZZIVI ZA NOVE EVROPSKE POSLANCE Na tekmo za poslanska mesta, po novem jih bo Slovenija imela devet namesto osem, bi lahko poleg strankarskih preferenc in naklonjenosti izbranemu kandidatu prav tako vplivalo, kako je Unija pripravljena na prihajajoče turbulence. Med izzivi, s katerimi bi se po mnenju volivcev morali ukvarjati kandidati, da bi si zaslužil njihov glas, je največ vprašanih navedlo rast življenjskih stroškov.
Med navedenimi možnostmi se je za to odločila dobra tretjina respondentov, kar je deset odstotnih točk več kot za migrantsko krizo (24,2 odstotka). Podnebne spremembe je kot ključen izziv navedlo 15,3 odstotka sodelujočih, medtem ko je vojno v Gazi in rusko agresijo na Ukrajino izbralo le 6,3 oziroma 5,7 odstotka vprašanih.
NAPOVED KANDIDATA ZA KOMISARJA BREZ PRETIRANEGA VESELJA Na notranjepolitičnem parketu je presenetila napoved premiera Roberta Goloba, da bo kandidat Gibanja Svoboda za evropskega komisarja Tomaž Vesel. Kakor je v Temi dneva komentiral Uroš Esih, je predsednik vlade pri izbiri nekdanjega predsednika računskega sodišča gladko preskočil koalicijski partnerici, ki sta bili o nameri menda obveščeni iz medijev, kar odpira prostor za nove konflikte.
»Z evropskimi komisarji so nastale težave v dobi strank novih obrazov. Takrat je prevladala perspektiva, da komisarski položaj ni več interes države, ampak plen največje vladne stranke. Šolski primer v tem kontekstu je bila samonominacija nekdanje premierke Alenke Bratušek.«
Uroš Esih, novinar Dela
S FESTIVALA V BRUSELJ Gibanje Svoboda je Vesela kot kandidata za evropskega komisarja razkrilo na festivalu stranke konec tedna, na katerem so razgrnili tudi listo za evropske volitve. Na tej so direktor postojnske porodnišnice Aleksander Merlo, ki naj bi mu dodelili prvo mesto, evropska poslanka Irena Joveva, poslanci Gibanja Svoboda Tamara Vonta, Uroš Brežan in Janja Sluga, obrambni minister Marjan Šarec ter državna sekretarja v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper in Vojko Volk. Pri sestavljanju liste je bil Golob menda deležen tudi več zavrnitev.
PRVI NEMEC, ZADNJI BRGLEZ Socialni demokrati naj bi listo za evropske volitve potrjevali 25. aprila. Kakor je poročala Barbara Eržen, bo nosilec liste Matjaž Nemec, kandidat za vodenje stranke Milan Brglez pa bo ponovni mandat poskušal dobiti z zadnjega mesta. Neuradno naj bi bila med deveterico tudi kohezijski minister Aleksander Jevšek in nekdanja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš. Kampanja SD, ki jo je zasnoval Jernej Štromajer, bo usklajena z evropskimi socialisti, poudarjali naj bi zlasti nujnost solidarnega odziva na draginjo, socialno pravičen zeleni dogovor in potrebo po povečanju vlaganja v raziskave, inovacije in nove tehnologije za razvoj gospodarstva.
OBRAMBA IN RAZUMEN ZELENI PREHOD NSi, ki je svojo kandidatno listo že predstavila prejšnji mesec, je konec tedna v Celju potrdila še svoj program za nastop na evropskih volitvah. Predsednik stranke in nosilec liste Matej Tonin je v govoru poudaril pomen obrambe in razumnega zelenega prehoda, ki ne obremenjuje gospodarstva. Pozval je tudi, naj EU zaščiti kmeta in poviša subvencije za kmetijstvo ter naj migrantom pošlje jasno sporočilo, da bodo, če bodo mejo prestopili nezakonito, vrnjeni.
GREGORČIČ PRED BOGOVIČEM Listo so pred dnevi razkrili tudi v SLS, v kateri pa za nosilca niso izbrali dosedanjega evropskega poslanca Franca Bogoviča, temveč so to vlogo namenili profesorju na ljubljanski strojni fakulteti Petru Gregorčiču. Poleg njiju bodo med kandidati še odvetnica in profesorica na evropski pravni fakulteti Sara Ahlin Doljak, podjetnica in kulturnica Mija Aleš, nekdanji poslanec in župan Franc Pukšič, raziskovalka Nina Strah pa člana podmladka Kaja Galič in Aljaž Barlič ter predsednik SLS Marko Balažic.
OPTIMISTIČNA VESNA Program, ki temelji na pravičnem prehodu, in deveterico kandidatov je prav tako predstavila zelena stranka Vesna. Poleg nosilca liste kočevskega župana Vladimirja Prebiliča sta na kandidatni listi med drugimi še predsednika stranke Urša Zgojznik in Uroš Macerl, pa tudi nekdanja profesorica novinarstva in publicistka Manca Košir. V stranki so menda optimistični, saj njihovemu nosilcu liste Vladimirju Prebiliču nekatere meritve kažejo podporo, ki zadošča za izvolitev.
USPEH ZA EVROPO IN URSULO VON DER LEYEN Migracije ne kotirajo visoko samo na seznamu skrbi slovenskih volivcev, ampak tudi evropskih institucij. Ta tema bo Evropo nedvomno še naprej razdvajala v prihodnjem mandatu, in vendar se bo potrditev pakta o migracijah in azilu, ki ga je ta teden odobril tudi evropski parlament, zapisala kot eden največjih dosežkov evropske komisije Ursule von der Leyen. Ta je najobsežnejšo prenovo pravil o migracijah in upravljanju meja znotraj EU od uvedbe schengenskega območja opisala kot »izjemen uspeh za celotno Evropo«. Njeno navdušenje je v Delovi rubriki Gostujoče pero delila tudi predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola.
»Našli smo ravnovesje med solidarnostjo in odgovornostjo ter hkrati zagotovili polno spoštovanje človekovih pravic. Ni bilo lahko. Migracije vzbujajo močna čustva.«
Roberta Metsola, predsednica evropskega parlamenta
SOLIDARNOST BREZ POLJSKE IN MADŽARSKE Za eno od odmevnejših novosti nove zakonodaje velja tako imenovani solidarnostni mehanizem, s katerim bi dopolnili obstoječo dublinsko uredbo, po kateri je obravnava prošenj za mednarodno zaščito odgovornost držav članic, v katerih migranti vstopijo na ozemlje EU. Po novih pravilih bi morale vse države sprejeti omejeno število prosilcev za azil in s tem razbremeniti južne članice EU. Poljska in Madžarska, katerih vladi se ne strinjata o veliko stvareh, sta že napovedali, da takšen kompromis zanju ni sprejemljiv.
SPLAV KOT TEMELJNA EVROPSKA PRAVICA? Dan po potrditvi pakta o migracijah in azilu so evropski poslanci sprejeli še eno odmevno odločitev: izglasovali so resolucijo za vključitev pravice do splava v listino EU o temeljnih pravicah. Možnosti za vključitev pravice do umetne prekinitve nosečnosti v listino, ki ima enako pravno vrednost kot pogodbe EU, so po poročanju STA sicer majhne, saj sprememba zahteva soglasje vseh držav članic.
V KOPRU O EU IN NJENI VLOGI V SVETU Evropska unija želi biti dejavnik stabilnosti v svetu, obenem pa je očitno, da njena vloga v mednarodnih odnosih, ki so obremenjeni s konflikti, peša. Kako najti odgovore na globalne izzive in kje so priložnosti za EU in znotraj nje za Slovenijo? O tej temi bodo na okrogli mizi, ki jo bo Delo v sodelovanju z Metino listo pripravilo v četrtek, 18. aprila ob 18. uri, razpravljali predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan, rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet UP Peter Vidmar, senatorka Italijanske republike in predstavnico slovenske skupnosti v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc ter evropski poslanec Matjaž Nemec. Dogodek bo potekal v dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru, vstop bo prost, spremljali ga boste lahko v živo tudi na Delo.si.
EVROPSKI PARLAMENT V ŠTEVILKAH Spodnji graf prikazuje starostno porazdelitev 705 poslancev evropskega parlamenta. Podatki so iz aktualnega sklica iz leta 2022.
EVROPSKI KULTURNI NAMIGI Da ne bo ostalo samo pri politiki, bi rada v novičniku izpostavila tudi nekaj (pop)kulturnih namigov iz Evrope. Tokrat bo šlo za najine predloge, v prihodnje pa se bova zanašala tudi na presojo kolegov v uredništvu. Ker bo v torek v Slovenijo drugič v svojem mandatu prišel španski premier Pedro Sánchez, sva tokrat pripravila knjižno in filmsko priporočilo z Iberskega polotoka.
LITERATURA Leta 2020 je v Sloveniji v prevodu Luke Pierija, povsem prepotiho izšel roman Ordesa (Aktivni mediji) španskega avtorja Manuela Vilasa. Gre za intimno pripoved o Španiji zadnjih desetletij, soočanju z minljivostjo in izgubo, ki jo je časnik El País leta 2018 izbral za najboljši roman leta.
FILM Med v Sloveniji dostopnimi španskimi filmi prav tako ne smemo spregledati Netflixove uspešnice in najdražjega španskega filma vseh časov: Snežena družba, ki obuja zgodbo »čudeža v Andih«. V njem je režiser Juan Antonio Bayona glavno vlogo zaupal Urugvajcu slovenskih korenin Enzu Vogrincicu. Eden od najbolj zaželenih iberoameriških igralcev si je pred podelitvijo oskarjev vzel čas za Sobotno prilogo.
DOGODEK V teh dneh je v Ljubljani Teresa Cardono, španska pisateljica, ki bo danes zvečer v Cankarjevem domu z Goranom Vojnovićem gostja Literarnega dialoga. Dogodek, ki ga bo vodila Mimi Podkrižnik, pripravlja veleposlaništvo Kraljevine Španije v Sloveniji. Vstop je prost.
KRIŽANKA Vsak teden bomo hkrati z novičnikom Evropa izbira objavili tudi posebno digitalno križanko. Do nje lahko dostopate tukaj.
Na novičnik Evropa izbira se lahko brezplačno naročite tukaj.
