Slovenija bo zaprosila za največ 747 milijonov evrov dodatnih posojil

Vlada je danes potrdila okvirni seznam področij za najem dodatnih posojil iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi.

Slovenija, ki je v nacionalnem načrtu za okrevanje do zdaj predvidela najem 545 milijonov evrov posojil, bo zaprosila še za največ 747 milijonov evrov dodatnih posojil. Skupaj torej maksimalno 1,3 milijarde evrov.

Slovenija pustila neizkoriščen praktično cel paket možnih posojil

Slovenija je za izvedbo ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost iz evropskega mehanizma za okrevanje upravičena do 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 545 milijonov evrov povratnih sredstev ter dodatnih 122 milijonov evrov na podlagi načrta RePowerEU. Slovenija je tako pustila neizkoriščen praktično cel paket možnih posojil in ima na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil.

Vlada je sicer spremembe načrta za okrevanje sprejela julija in jih poslala v potrditev Evropski komisiji. A vmes se je zgodila vremenska ujma, ki je povzročila večmilijardno škodo. Vlada se je tako prejšnji teden seznanila z informacijo o možnostih koriščenja sredstev za okrevanje po koronski krizi za naslavljanje izzivov, povezanih s poplavami in drugimi ujmami, ter za morebitne druge dodatne naložbe.

Vlada je po povodnji po pojasnilih vladnega urada za komuniciranje (Ukom) proučila izvajanje protipoplavnih projektov in na podlagi pripravljenosti za prilagodljivost pri obravnavi omenjenih projektov, ki da jo je izrazila Evropska komisija, sprejela odločitev, da si pusti odprta vrata za najem do 320 milijonov evrov posojil za naložbe v okviru poglavja Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče.

Pri tem bo ministrstvo za naravne vire in prostor podprlo le tiste projekte, ki bodo z gotovostjo izpeljani do sredine leta 2026, ko se delovanje mehanizma za okrevanje izteče.

FOTO: Črt Piksi/Delo

427 milijonov evrov za druge namene

Vlada bo zaprosila tudi za dodatna posojila za druge namene, in sicer v vrednosti 427 milijonov evrov. Gre za dodatna posojila za področje povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture in področje trajnostne prenove stavb, so pojasnili na Ukomu.

Vlada je Urad RS za okrevanje in odpornost, ki koordinira izvajanje mehanizma za okrevanje v Sloveniji, pooblastila, da da najpozneje do 31. avgusta, ko se izteče rok za to, v Bruselj posreduje prošnjo za odobritev dodatnih posojil.

Zaradi izrednih okoliščin bo Slovenija v skladu z dogovorom z Evropsko komisijo v prošnji navedla najvišji možni znesek in okvirni seznam področij, ki bi jih financirala s posojili. V prihodnjih mesecih bo s komisijo neformalno uskladila vsebino predlaganih področij in pripravila dopolnjen načrt za okrevanje z dodatnimi reformami ter mejniki in cilji, ki so pogoj za koriščenje teh sredstev, so še zapisali na Ukomu.

Končni znesek posojil, ki bo potrjen do konca tega leta, bo lahko nižji od zaprošenega, odvisno od prožnosti in razumevanja, ki jo bo izkazala Evropska komisija, so dodali.

Iz solidarnostnega sklada lahko Slovenija računa letos in v 2024 na skupno največ 400 milijonov evrov. Poleg tega pa naj bi država reprogramirala tudi program uporabe kohezijskih sredstev, ki jih ima v obdobju 2021–2027 na voljo 3,3 milijarde evrov. Za popoplavno obnovo bi lahko namenila tudi nekatera preostala kohezijska sredstva v okviru večletnega proračuna EU 2014–2020, ki do konca tega leta ne bodo porabljena. Šlo naj bi za okoli 50 milijonov evrov.

V skupino za koordinacijo obnove po poplavah imenovan še Krajčič

Vlada je danes za člana delovne skupine za koordinacijo obnove po avgustovskih poplavah, ki jo vodi državni sekretar Boštjan Šefic, dodatno imenovala državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darija Krajčiča.

Kot so danes sporočili z Ukoma, s prenehanjem izvajanja državnega načrta za zaščito in reševanje ob poplavah in dokler teh nalog ne prevzame vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih, delovna skupina skrbi za operativno usmerjanje, koordinacijo in vodenje izvajalcev veljavnih ukrepov in nalog pri sanaciji po katastrofalnih poplavah in plazovih.

Poleg tega je pristojna za spremljanje uspešnosti njihovega izvajanja in oblikovanja ter predlaganje dodatnih nujnih ukrepov za zagotavljanje odprave neposredne škode na infrastrukturi in objektih ter preprečevanja nastanka nove škode.

Delovna skupina usmerja tudi zagotavljanje življenjskih pogojev in varnosti za prebivalstvo, usklajuje humanitarno in psihosocialno pomoč, sodeluje z donatorji neposredne materialne pomoči ter koordinira druge naloge za stabilizacijo razmer na prizadetih območjih in za zagotovitev potrebnih pogojev za začetek obnove.

Srečko Šestan je preklical sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah, ki je bil sprejet že na katastrofalni petek, 4. avgusta. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Šestan preklical državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah

Popoldne so z ministrsva za obrambo sporočili, da je poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan preklical sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah, ki je bil sprejet na katastrofalni petek, 4. avgusta, ob 6.25 uri zjutraj.

S sklepom se prekličejo tudi vse odredbe poveljnika civilne zaščite, ki so bile med 4. in 31. avgustom izdane za izvajanje operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči. Zaradi stanja po poplavah bodo sicer določene odredbe še vedno veljale, vendar ne dlje kot do 30. septembra.

Te se nanašajo predvsem na intervencijske ukrepe na vodni infrastrukturi, postavitev montažnih mostov na državnih in lokalnih cestah, odvoz nesortiranih in nevarnih odpadkov, logistično podporo mednarodnim enotam, ki nudijo pomoč, izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu ter spremljanje in urejanje podatkov v aplikaciji Poplave 2023.

Slovenska vojska bo skladno z zmožnostmi virov, na predlog Šestana tudi nadaljevala z delom pomoči z inženirskimi gradbenimi in mostovnimi enotami, enotami za oskrbo z vodo in medicinskimi ekipami predvidoma do 22. septembra. Zaradi obsežnejše naravne nesreče še obstaja povečana stopnja ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda tudi na cestah, zato se še naprej izvajajo nujni intervencijski ukrepi na državni in lokalni cestni infrastrukturi, do zagotovitve nujnih varnih prometnih povezav in delovanja komunalne infrastrukture, vendar ne dlje kot do 30. septembra.

Sanacija po poplavah. FOTO: Črt Piksi/Delo

V Lučah primanjkuje bagrov in tovornjakov

Občina Ljubno ob Savinji je uspela prek različnih virov zagotoviti večje število bagerjev in tovornih vozil iz celotne Slovenije, ki so že čistijo strugo Savinje po vodni ujmi, je danes za STA povedal župan Ljubnega Franjo Naraločnik. Medtem pa v Lučah mehanizacije primanjkuje, je za STA zatrdil župan Luč Klavdij Strmčnik.

Naraločnik je tudi dejal, da je trenutno najbolj kritično območje centralni del Ljubnega, in sicer ob reki Savinji in potoku Ljubnica. Trudijo se pred ponovno vodno ujmo zavarovati tamkajšnjo poslovno-industrijsko cono.

Glede zahteve regijskemu štabu civilne zaščite, da bi ekipi iz Republike Srbske in Slovaške, ki pomagata na terenu, ostali še nekaj časa, saj gre za zelo dobro izurjeni ekipi, je Naraločnik dejal, da so iz neuradnih virov izvedeli, da naj bi direkcija za vode z omenjenima ekipama sklenila pogodbo o podaljšanju del.

Do hiš še vedno niso prišli, bagri pa odhajajo

To bi ljubenski občini veliko pomenilo, saj so tamkajšnji hudourniki polni materiala, ki ga je pred jesenskim dežjem treba čim prej odstraniti, je še dodal Naraločnik.

Strmčnik je dejal, da bo v petek cesta proti Ljubnemu ob Savinji urejena za šolske prevoze ne samo za osnovnošolce, temveč tudi za dijake, ki se šolajo v Celju in Velenju.

Po njegovih besedah v Lučah primanjkuje težke mehanizacije, trenutno potekajo pogovori z nekaterimi izvajalci, da bi jim zagotovili dodatne bagerje in tovorna vozila ter tako pričeli sanacijo najbolj poškodovanih občinskih cest.

Gasilcem zmanjkuje opreme in denarja

Prevaljski gasilci pa po skoraj štirih tednih od katastrofalne ujme in ko jim dela ob novih nalivih ne zmanjkuje, opozarjajo, da nimajo več dovolj opreme za intervencije in tudi denarja za nakup ne. Postopki potekajo prepočasi, ni konkretnih navodil, je za STA dejal predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Prevalje Andrej Stermec.

V zadnjem mesecu dni so v intervencijah z uporabo ali obrabili ali uničili veliko opreme in zaščitnih oblačil, nekaj opreme se je izgubilo, nekaj je niso dobili vrnjene, narasla voda jim je uničila tudi eno vozilo, za katerega še nimajo odgovora zavarovalnice, je naštel Stermec.

Samo za nujne nakupe cevi, potopnih črpalk, oblek in škornjev za posredovanje pa bi trenutno potrebovali okoli 122.000 evrov. FOTO: Črt Piksi/Delo

Njihova skupna ocena vseh stroškov zaradi intervencij od začetka avgusta po zdajšnjih podatkih znaša okoli pol milijona evrov, tu je vštet tudi strošek uničenega vozila. Samo za nujne nakupe cevi, potopnih črpalk, oblek in škornjev za posredovanje pa bi trenutno potrebovali okoli 122.000 evrov, je povedal predsednik prevaljskih prostovoljnih gasilcev.

»Čisto enostavno je to nabaviti, naročiti, a nimamo finančne slike take, da bi nam to omogočala, da bi lahko sami kakorkoli zalagali. Vsi govorijo, da bodo to povrnili, ampak navodil ni dobila ne občina ne mi,« je jasen Stermec.

Dejal je, da je bilo v torek zelo hudo, ko bi ob novih nalivih morali posredovati na okoli 15 intervencijah, pa 35 aktiviranih gasilcev ni imelo črpalk, ki bi jih lahko posodili. Lahko so le polnili protipoplavne vreče.

Na dogajanje se je že odzval koroški poslanec Jani Prednik, ki je ob torkovih nalivih na družbenem omrežju Facebook zapisal, da prizadevnim gasilcem, ki so neprekinjeno na terenu že vse od začetka avgusta, primanjkuje opreme ali pa je ta že iztrošena.

»Zato sem pred nekaj minutami poklical ministra za obrambo Marjana Šarca, ki je rekel, da naj gasilci takoj naročijo novo opremo, za katero bo država vrnila stroške,« je v torek zvečer sporočil Prednik, ki je to navodilo tudi že posredoval gasilcem v Mežiški dolini in zapisal, da to velja tudi za druga prostovoljna gasilska društva.

Na poti v Črno sto vojakov, ponekod že imajo elektriko

Tudi Stermec je potrdil, da je govoril s Prednikom. »Zagotovil je, da se bo vse skupaj povrnilo, ampak še vedno imam isto težavo. Občina nima likvidnostnih sredstev, jaz nimam likvidnostnih sredstev. Težava je naročiti,« je v zvezi s tem dejal Stermec. Dodal je, da se s podobno težavo soočajo tudi druga prostovoljna gasilska društva. »Verjamem, da bodo vse dobro naredili za nas, ampak vse nam je prepočasi,« je sklenil.