V nadaljevanju preberite:

Financiranje je ključno, da se izognemo najhujšim posledicam podnebnih sprememb in omejimo segrevanje planeta na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja. Vendar na podnebnem vrhu v Glasgowu ni pričakovati večjega napredka, zeleni podnebni sklad, v katerem bi moralo biti za pomoč najbolj revnim in ranljivim državam namenjenih sto milijard dolarjev, še ni poln. Zatika se tudi pri denarju za prilagajanje in za pomoč ob izgubah in škodi, pravi Rachel Simon iz CAN Europe.

V Pariškem podnebnem dogovoru je predviden tako zeleni podnebni sklad kot sklad za prilagajanje in za odpravljanje škode ob naravnih nesrečah, ki so posledica podnebnih sprememb. Bogate države bi morale dati več, saj so zgodovinsko odgovorne za sedanje podnebne spremembe, in bolj pomagati revnim državam. To so zlasti projekti obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije, trajnostnega prometa in obnove naravnih območij. Med primerne projekte prilagajanja je Rachel Simon uvrstila odporno kmetijstvo, obnovo gozdov, pripravljenost infrastrukture na poplave in druge naravne nesreče, pa tudi zgodnje opozorilne sisteme. »Ko pride orkan, lahko izgubiš dom in zaposlitev. Za take primere je treba oblikovati ugodne pakete zavarovanja, subvencij, odpisati dolgove in podobno,« je naštela Rachel Simon na konferenci Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Focusa in Mladih za podnebno pravičnost.