Koroški sistem: smeti odlagajo v dva zabojnika
Zberejo preveč mokrih in premalo suhih odpadkov.
Odpri galerijo
V koroškem regijskem centru za ravnanje z odpadki opozarjajo vodstva komunalnih podjetij, da bodo začeli zavračati tovornjake z nepravilno ločenimi smetmi. FOTO: Mateja Celin
Slovenj Gradec – Prebivalci na Koroškem ne ločujejo odpadkov kot drugod po državi. Na ekoloških otokih imajo sicer možnost, da odlagajo čiste frakcije (steklo, papir, plastika, kovina), v gospodinjstvih pa odpadke ločujejo na suhe in mokre. A ne najbolje.
Takšen sistem odlaganja, ki ga bodo zaradi spremembe zakonodaje morali prilagoditi, ima teoretično veliko prednosti, a v praksi nastajajo pomanjkljivosti, saj ljudje odpadke slabo ločujejo. Najslabše je v zgornji Mežiški dolini in Dravski dolini, razen v Dravogradu. Razmere so tako slabe, da v regijskem centru za ravnanje z odpadki (Kocerod) opozarjajo vodstva komunalnih podjetij, da bodo začeli zavračati tovornjake z nepravilno ločenimi smetmi, ki v sortirnico odpadkov v Mislinjski Dobravi pripeljejo preveč mokrih in premalo suhih odpadkov.
Da bi dnevno količino suhih odpadkov s 14 ton povečali na 22 ton, lahko občani med suhe odpadke odlagajo tudi umazano plastično embalažo, ki pa večinoma še vedno konča med mokrimi odpadki. Jožef Dvorjak, direktor JKP Slovenj Gradec, poudarja: »Ljudem je treba dopovedati, da se pri ločevanju odpadkov trudijo zase in za svoje okolje, ne za dobro komunalnih podjetij. Mi smo samo izvajalci predpisov.«
»Način ločevanja in zbiranja gospodinjskih odpadkov za samo dvanajst koroških občin smo uvedli v času, ko sistem v državi še ni bil enotno predpisan v smislu sedanje uredbe,« pravi slovenjgraški župan in predsednik sveta Koroške regije Andrej Čas. Po njegovem mnenju se je rešitev s suhim in mokrim zabojnikom izkazala za optimalno z vidika skupnih učinkov delovanja sistema z novim regijskim centrom za ravnanje z odpadki. »Morda se v sedanjih razmerah, ko v drugih regijah zaradi motenj v delovanju embalažnih družb ostajajo kupi neodpeljane embalaže, pri nas to ni zgodilo prav zaradi posebnega načina ločevanja in zbiranja odpadkov,« pravi Čas.
Takšen sistem odlaganja, ki ga bodo zaradi spremembe zakonodaje morali prilagoditi, ima teoretično veliko prednosti, a v praksi nastajajo pomanjkljivosti, saj ljudje odpadke slabo ločujejo. Najslabše je v zgornji Mežiški dolini in Dravski dolini, razen v Dravogradu. Razmere so tako slabe, da v regijskem centru za ravnanje z odpadki (Kocerod) opozarjajo vodstva komunalnih podjetij, da bodo začeli zavračati tovornjake z nepravilno ločenimi smetmi, ki v sortirnico odpadkov v Mislinjski Dobravi pripeljejo preveč mokrih in premalo suhih odpadkov.
Da bi dnevno količino suhih odpadkov s 14 ton povečali na 22 ton, lahko občani med suhe odpadke odlagajo tudi umazano plastično embalažo, ki pa večinoma še vedno konča med mokrimi odpadki. Jožef Dvorjak, direktor JKP Slovenj Gradec, poudarja: »Ljudem je treba dopovedati, da se pri ločevanju odpadkov trudijo zase in za svoje okolje, ne za dobro komunalnih podjetij. Mi smo samo izvajalci predpisov.«
Na Koroškem ne ostajajo kupi embalaže
»Način ločevanja in zbiranja gospodinjskih odpadkov za samo dvanajst koroških občin smo uvedli v času, ko sistem v državi še ni bil enotno predpisan v smislu sedanje uredbe,« pravi slovenjgraški župan in predsednik sveta Koroške regije Andrej Čas. Po njegovem mnenju se je rešitev s suhim in mokrim zabojnikom izkazala za optimalno z vidika skupnih učinkov delovanja sistema z novim regijskim centrom za ravnanje z odpadki. »Morda se v sedanjih razmerah, ko v drugih regijah zaradi motenj v delovanju embalažnih družb ostajajo kupi neodpeljane embalaže, pri nas to ni zgodilo prav zaradi posebnega načina ločevanja in zbiranja odpadkov,« pravi Čas.
