Svetovni dan čokolade: zakaj je vaša najljubša sladica postala luksuz

Danes, 7. julija, po vsem svetu obeležujemo svetovni dan čokolade. Kot poroča portal Business Standard, ta dan zaznamuje obletnico prihoda čokolade v Evropo v 16. stoletju, dogodek, ki je grenak obredni napitek starodavnih civilizacij Srednje Amerike sčasoma preobrazil v eno najbolj priljubljenih sladic na svetu. A letošnje praznovanje ima grenak priokus. Čokolada, nekoč cenovno dostopna razvada, hitro postaja luksuzna dobrina, njene cene pa se strmo vzpenjajo tudi na slovenskih policah.

V ozadju podražitev je globalna kriza v pridelavi kakava, ključne surovine za čokolado. Kot v svoji poglobljeni analizi pojasnjuje Al Jazeera, so se cene kakava na svetovnih trgih v zadnjem letu dvignile za skoraj 300 odstotkov in decembra 2024 dosegle zgodovinsko visoke vrednosti. Razlogov za to je več in so med seboj prepleteni.

Proizvajalci se na podražitve odzivajo z zmanjševanjem teže izdelkov, kar imenujemo »shrinkflacija«. FOTO: Toby Melville/Reuters

Glavni krivec so ekstremne vremenske razmere v Zahodni Afriki, predvsem v Gani in Slonokoščeni obali, od koder prihaja več kot dve tretjini svetovnega pridelka kakava. Po podatkih, ki jih navaja Al Džazira, so leta 2023 regijo prizadele uničujoče padavine, ki so bile ponekod več kot dvakrat obilnejše od 30-letnega povprečja, leta 2024 pa sta sledili huda vročina in suša. Poleg podnebnih sprememb pridelavo ogrožajo še:

- Bolezni: Širi se uničujoč virus otekanja kakavovih poganjkov (CSSV), ki lahko po nekaterih ocenah prepolovi pridelek.

- Stari nasadi: Drevesa kakavovca se starajo, naložbe v obnovo nasadov pa so premajhne.

- Nezakonito rudarjenje zlata: V Gani, ki je vodilna afriška pridelovalka zlata, kmetje zaradi rekordnih cen zlata opuščajo pridelavo kakava in prodajajo svoja zemljišča rudarjem, ki uničujejo rodovitno prst.

Podnebne spremembe so eden od glavnih razlogov za globalno krizo v pridelavi kakava. FOTO: Gradel Muyisa Mumbere/Reuters

Ta globalni trend se močno pozna tudi v Sloveniji. Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so se cene v kategoriji »sladkor, džemi, med, čokolada in slaščice« v zadnjem letu (med majem 2024 in majem 2025) v povprečju zvišale za 6,2 odstotka. Cene čokolade so med glavnimi dejavniki te rasti. Tako za veliko, 300 gramsko, čokolado ni več standardna cena 3 evre, temveč med petimi in šestimi evri. Za malo, sto gramsko čokolado, pa moramo odšteti dva evra.

Manj čokolade in nove sestavine

Proizvajalci se na drastičen dvig cen surovin odzivajo na dva glavna načina, ki jih potrošniki že opažamo. Prvi je preprosto višanje končnih cen izdelkov. Drugi, bolj prikrit, je tako imenovana »shrinkflacija« (angl. shrinkflation), kjer se za enako ceno zmanjša teža izdelka. Al Džazira navaja primer čokoladnega jajca Twix v Veliki Britaniji, ki se ni le podražilo, ampak tudi skrčilo, kar je končno ceno na enoto teže povišalo za kar 47 odstotkov.

Vse pogosteje se zatekajo tudi k inovacijam in alternativnim sestavinam. Živilski velikan Nestlé je na primer predstavil čokoladno tablico z okusom lešnika, ki vsebuje manj kakava. Drugi, kot je podjetje Cargill, so po poročanju Al Džazira sklenili partnerstva s proizvajalci, ki ustvarjajo brezkakavne alternative iz sestavin, kot so grozdne peške in sončnična moka.

Konširanje je eden najpomembnejših in najdaljših postopkov, ki loči povprečno čokolado od vrhunske. FOTO: Toby Melville/Reuters

Pri nas ni nič drugače. Pri določenem živilskem diskontu lahko kupite kakavov (in ne čokoladni) sladoled, saj tako niso dolžni dejansko uporabiti prave čokolade. 

Tu pridemo do pomembne razlike, ki jo določa tudi zakonodaja. Ko postaja prava čokolada vse dražja, je za potrošnika ključno, da razume razliko med »čokoladnim« in »kakavovim« izdelkom. Kot smo že ugotovili, slovenski Pravilnik o kakovosti sladoleda določa, da mora »kakavov sladoled« vsebovati vsaj 1,5 odstotka kakava v prahu.

Za poimenovanje »čokoladni sladoled« pa mora izdelek vsebovati pravo čokolado, ki je definirana v Pravilniku o kakavu in čokoladnih izdelkih. Ta ločnica postaja vse pomembnejša, saj omogoča proizvajalcem, da z uporabo cenejšega kakava v prahu ali zgolj arom ohranjajo nižje cene, a kupec za svoj denar ne dobi enako kakovostnega izdelka.

Cene v kategoriji čokolade in slaščic so se v Sloveniji v zadnjem letu zvišale za 6,2 odstotka. FOTO: Tyler Olson/Shutterstock

Nazaj h koreninam

Ironično je, da nas visoke cene morda vračajo k izvoru čokolade. Kot poudarjata tako Business Standard kot SCMP, čokolada v svoji originalni obliki ni bila sladica, temveč grenka in pikantna pijača, ki so jo Maji in Azteki mešali s čilijem in koruzno moko.

Danes, na svetovni dan čokolade, vrhunski kuharski mojstri po svetu to grenko dediščino ponovno odkrivajo in jo uporabljajo na inovativne načine. Časnik SCMP izpostavlja restavracije v Hongkongu, kjer čokolado obravnavajo kot začimbo. Chef Manav Tuli v restavraciji Leela ustvarja »čokoladni čili čat«, kjer ganaš iz 66-odstotne čokolade Valrhona združi s pasijonko in kašmirskim čilijem.

Cene kakava so se na svetovnih trgih v zadnjem letu dvignile za skoraj tristo odstotkov. FOTO: Francis Kokoroko/Reuters

V restavraciji Otera strežejo čokoladni kruh z drožmi in maslom iz črnega česna in čokolade, chef Guillaume Galliot v restavraciji Caprice pa z omako iz malin in 70-odstotne čokolade dopolnjuje jed z bretonskim jastogom.