Zois in Aida – prva risa na Gorenjskem

Izpusti risov na Gorenjskem so pomembni, ker območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami.
Fotografija: Zois se je ležerno odpravil v jeloviški gozd. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Zois se je ležerno odpravil v jeloviški gozd. FOTO: Jure Eržen/Delo

Od šestih risov, kolikor so jih doslej izpustili v Sloveniji v okviru projekta Life Lynx, se je Zoisu in Aidi najmanj mudilo na prostost. Sta tudi onadva med epidemijo pozabila, kaj je svoboda? Še zdaleč ne.

Nekaj minut grobne tišine in zadrževanja diha večdesetglave množice, skrite za maskirno ograjo, je trajalo, preden se je iz prilagoditvene obore, ki so jo postavili člani lovske družine Nomenj-Gorjuše, prikazal Zois, se sprehodil sem in tja po spuščeni loputi obore ter fotografom velikodušno namenil čas za posnetke z obeh strani, zatem pa se ležerno odpravil in poniknil v gozdu Jelovice.

Zois se je sprehodil sem in tja po spuščeni loputi obore ter fotografom velikodušno namenil čas za posnetke z obeh strani. FOTO: Jure Eržen/Delo
Zois se je sprehodil sem in tja po spuščeni loputi obore ter fotografom velikodušno namenil čas za posnetke z obeh strani. FOTO: Jure Eržen/Delo


Aidi, ki je bila v sosednji obori, se je še manj mudilo ven. Kakopak, saj je imela v začasnem bivališču še skoraj celo srno. Še nekaj debelih minut je preteklo, preden se je pokazala pred publiko, a namesto da bi zavila ven, se je še nekajkrat povaljala po tleh. Lovca, ki je stal za mano, sem zaslišala zašepetati: »Baba v kopalnici rabi več časa.« Aida je naposled le previdno pogledala ven in se zatem počasi odpravila v smeri Zoisa. Naj se njune poti čim prej prekrižajo. P. S.: Aida bi lahko morda bila že breja.



Doselitev risov na Gorenjsko je za projekt LIFE Lynx velik izziv, saj na tem območju ni zabeležene stalne prisotnosti risov, zato je ključno, da se nanj poleg samcev preselijo tudi samice. Sredi marca so na območju Pokljuke v prilagoditveno oboro preselili risa Trisa, ki je bil ulovljen v Romuniji, mesec dni pozneje pa so s pomočjo ZOO Ljubljana na območje Jelovice pripeljali risji par iz Romunije, Zoisa in Aido. Približno ob istem obdobju sta se Trisu v ločenih prostorih prilagoditvene obore pridružili na Slovaškem ulovljeni risinji Lenka in Julija. Trojico bodo na območju Triglavskega narodnega parka na prostost izpustili že to sredo.

Aidi se je še manj mudilo ven kot Zoisu. FOTO: Jure Eržen/Delo
Aidi se je še manj mudilo ven kot Zoisu. FOTO: Jure Eržen/Delo


Izpusti risov na območju Gorenjske so izjemnega pomena, saj območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Sveži geni bodo omogočili dolgoročno preživetje dinarsko-JV alpske populacije in vzpostavitev povezave s populacijami risov v Alpah, pravijo v projektu Life Lynx. Prve pobude za doselitev risov na območje jugovzhodnih Alp segajo že v leto 2014, ko so na območje Trbiža v Italiji pripeljali risji par iz Švice. Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije je ob izpustu Zoisa in Aide povedal: »Danes smo naredili prvi korak k uresničitvi cilja dolgoročnega ohranjanja risa v tem delu Evrope. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in dolgoročno Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj.«

Od sedmih risov, ki so bili od leta 2019 izpuščeni v Dinaridih (v Sloveniji in na Hrvaškem), so se štirje (Goru, Boris, Alojzije, Katalin) vključili v populacijo, kar pomeni, da so v času letošnje paritvene sezone imeli teritorije tam, kjer so samice. Maks je posebnež – s Katalinom se še prepirata za teritorij –, za dva risa (Pino, Doru) pa ni znano, kje sta in ali sta še živa. Najuspešnejši je Goru, ki je z risinjo Tejo imel že vsaj štiri mladiče.

Preberite še:

Komentarji: