
Neomejen dostop | že od 14,99€
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je državnemu zboru predlagala v imenovanje za varuhinjo človekovih pravic Dijano Možina Zupanc, trenutno namestnico, ki deluje na področjih socialne varnosti, zdravstva, okolja, stanovanjske politike ter drugih družbenih in delovnopravnih zadev. To je storila, čeprav predlog (še) nima zagotovljene podpore najmanj 60 poslancev.
»Ker poslanke in poslanci doslej niso izrazili konkretnih strokovnih ali drugih utemeljenih zadržkov glede primernosti dr. Možina Zupanc, je predsednica republike na tiste poslanske skupine, ki še niso sprejele odločitve o podpori, naslovila spoštljiv apel, da do glasovanja ponovno razmislijo in ob upoštevanju vseh dejstev podprejo imenovanje dr. Možina Zupanc na položaj varuhinje človekovih pravic,« so zapisali v uradu predsednice republike. S tem so merili predvsem na stranke opozicije, koalicijske pa so že napovedale, da bodo kandidatko podprle.
SDS doslej o podpori kateremukoli kandidatu v tem postopku ni bila pripravljena govoriti. Demokrati ji bodo nasprotovali – to so nam novič potrdili tudi danes –, saj da so bili pred njimi že boljši kandidati. V NSi pa so doslej omahovali, a na koncu sporočili predsednici republike, da na vse njihove glasove ne more računati. O očitkih kandidatki niso govorili, zato se zdi, da je manj kot leto dni pred volitvami pomemben predvsem videz, kdo je pripravljen sodelovati s kom. V NSi so namreč Dijano Možina Zupanc že podprli kot namestnico. O tem, kako bodo glasovali, danes niso želeli govoriti.
To je šele prva kandidatka oziroma kandidat za varuha človekovih pravic, ki ga je predsednica republike predlagala v imenovanje, potem ko se je Petru Svetini, prejšnjemu varuhu, 23. februarja iztekel mandat. Kot je navajala, je kandidatom poskušala zagotoviti podporo.
Sprva je bila osredotočena predvsem na iskanje podpore direktorici Pica Katarini Bervar Sternad.
V uradu predsednice republike so poudarili, da je predsednica republike opozorila, da imenovanje varuha človekovih pravic sovpada s postopkom akreditacije za ohranitev najvišjega statusa A po pariških načelih, ki določajo vlogo in delovanje nacionalnih institucij za človekove pravice. »To pomembno mednarodno priznanje krepi ugled Slovenije na področju varovanja človekovih pravic. Dejstvo, da skoraj štiri mesece po koncu mandata nov varuh še ni imenovan, lahko resno ogrozi naše možnosti za ohranitev tega statusa,« je zapisala.
Komentarji