Arso vztraja pri presoji vplivov in okoljskem soglasju
Lafarge zagotavlja, da pod nazivom proizvodnja cementa v procesu oživljanja tovarne ni mišljen ponovni zagon peči oziroma sosežig odpadkov.
Odpri galerijo
Lafarge Cement, ki so ga zamrznili leta 2015, načrtuje proizvodnjo cementa z dnevno zmogljivostjo 1920 ton. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Lafarge Cement, ki na trboveljski lokaciji od lanske jeseni zgolj skladišči in odpremlja gotovi cement, mora za nameravano proizvodnjo cementa in za gradbena dela, vezana na mletje, skladiščenje in odpremo cementa, izvesti presojo vplivov na okolje in dobiti okoljevarstveno soglasje. Tako so v predhodnem postopku glede zadnje Lafargeve vloge sklenili na Arsu.
Tokratni Arsov sklep je identičen lanskemu, v katerem je Arso Lafargeu, ko je ta leta 2019 na državo naslovil zahtevo za izvedbo predhodnega postopka mletja, skladiščenja in odpreme cementa, enkrat že naložil obvezno presojo vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje. Na vprašanje, ali torej glede na to, da se vloga za poseg tokrat glasi nekoliko drugače kot v 2019, to je proizvodnja cementa in mletje, skladiščenje in odprema cementa, vztrajajo pri mletju in pri proizvodnji cementa 1920 ton na dan, direktor Lafarge Cementa Pavel Marđonović odgovarja, da se njihovi načrti po Arsovi odločitvi v ničemer ne spreminjajo, da iz nje tudi ne sledijo kakšne nove odločitve za tovarno in da pod nazivom proizvodnja cementa nikakor ni mišljen ponovni zagon peči oziroma sosežig. Sicer pa odločitev Arsa zanje ni presenečenje, dodaja.
Pa vendar so v Lafargeu mletje klinkerja, za katerega je Arso že lani zahteval predhodni postopek, opustili, ostali so, kot rečeno, le pri skladiščenju in odpremi cementa; tega s tovornjaki v Trbovlje dovažajo od osem- do dvanajstkrat na dan, za kar, zagotavljajo, imajo vsa veljavna uporabna dovoljenja. V primeru mletja bi šlo za zahtevnejši poseg: poleg mlina in silosov bi znova uporabljali tudi halo za klinker, pakirnico in nakladalne površine. Za skladiščenje in odpremo cementa so se po petih letih mirovanja odločili zaradi »lažjega uravnavanja sezonskih nihanj ter razkorakov med proizvodnjo in odpremo cementa« in zaradi boljše oskrbe trga, pravijo. Spomnimo, da je okoljski inšpektorat Lafargeu februarja 2015 prepovedal nadaljnjo proizvodnjo cementnega klinkerja, lastnik LafargeHolcim pa je le mesec kasneje »zamrznil« celotno tovarno, ki je od takrat delovala kot »trgovska družba z dejavnostjo kamnoloma« z manj kot dvajsetimi zaposlenimi.
Leta 2019, tik pred »oživljanjem« tovarne, so v Lafargeu ocenjevali, da za mletje, skladiščenje in odpremo cementa ne potrebujejo ne presoje vplivov na okolje ne okoljskega soglasja, saj da bodo maksimalne zmogljivosti mlina cementa pod tisoč ton dnevno – to je pod mejo, za katero evropska direktiva zahteva presojo vplivov na okolje in okoljsko soglasje. Lafargev izračun je upošteval zmogljivosti mlina v višini 80 ton na uro in ker naj bi obratoval največ dvanajst ur dnevno, bi to pomenilo 960 ton zmogljivosti dnevno. A na Arsu so v skladu z zakonom o varstvu okolja upoštevali 24-urno delovanje naprave; pod črto je to pomenilo 1920 ton maksimalne dnevne zmogljivosti.
Po tem »kratkem stiku« je Lafarge, kot je razbrati iz Arsovega sklepa, lani poleti na državo znova naslovil zahtevo za izvedbo predhodnega postopka – tokrat za proizvodnjo cementa in za gradbena dela v povezavi z mletjem, skladiščenjem in odpremo cementa. Iz njihove dokumentacije je razvidno, da načrtujejo proizvodnjo cementa z dnevno zmogljivostjo 1920 ton.
Tokratni Arsov sklep je identičen lanskemu, v katerem je Arso Lafargeu, ko je ta leta 2019 na državo naslovil zahtevo za izvedbo predhodnega postopka mletja, skladiščenja in odpreme cementa, enkrat že naložil obvezno presojo vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje. Na vprašanje, ali torej glede na to, da se vloga za poseg tokrat glasi nekoliko drugače kot v 2019, to je proizvodnja cementa in mletje, skladiščenje in odprema cementa, vztrajajo pri mletju in pri proizvodnji cementa 1920 ton na dan, direktor Lafarge Cementa Pavel Marđonović odgovarja, da se njihovi načrti po Arsovi odločitvi v ničemer ne spreminjajo, da iz nje tudi ne sledijo kakšne nove odločitve za tovarno in da pod nazivom proizvodnja cementa nikakor ni mišljen ponovni zagon peči oziroma sosežig. Sicer pa odločitev Arsa zanje ni presenečenje, dodaja.
Mletje so opustili
Rekordno četrtletje za LafargeHolcim
Medtem ko v trboveljskem Lafargeu ne želijo razkriti niti poslovnih rezultatov za 2020, je Lafargev lastnik LafargeHolcim že javno objavil rezultate prvega letošnjega četrtletja in se pohvalil z rekordnim začetkom leta, z več kot 7-odstotno rastjo prodaje in s 131 odstotkov večjim dobičkom kot v primerljivem obdobju lani.
Medtem ko v trboveljskem Lafargeu ne želijo razkriti niti poslovnih rezultatov za 2020, je Lafargev lastnik LafargeHolcim že javno objavil rezultate prvega letošnjega četrtletja in se pohvalil z rekordnim začetkom leta, z več kot 7-odstotno rastjo prodaje in s 131 odstotkov večjim dobičkom kot v primerljivem obdobju lani.
Pa vendar so v Lafargeu mletje klinkerja, za katerega je Arso že lani zahteval predhodni postopek, opustili, ostali so, kot rečeno, le pri skladiščenju in odpremi cementa; tega s tovornjaki v Trbovlje dovažajo od osem- do dvanajstkrat na dan, za kar, zagotavljajo, imajo vsa veljavna uporabna dovoljenja. V primeru mletja bi šlo za zahtevnejši poseg: poleg mlina in silosov bi znova uporabljali tudi halo za klinker, pakirnico in nakladalne površine. Za skladiščenje in odpremo cementa so se po petih letih mirovanja odločili zaradi »lažjega uravnavanja sezonskih nihanj ter razkorakov med proizvodnjo in odpremo cementa« in zaradi boljše oskrbe trga, pravijo. Spomnimo, da je okoljski inšpektorat Lafargeu februarja 2015 prepovedal nadaljnjo proizvodnjo cementnega klinkerja, lastnik LafargeHolcim pa je le mesec kasneje »zamrznil« celotno tovarno, ki je od takrat delovala kot »trgovska družba z dejavnostjo kamnoloma« z manj kot dvajsetimi zaposlenimi.
Napaka v izračunu
Cementarna Lafarge je nekoč štela prek tristo zaposlenih; zadnjih pet let je delovala kot trgovska družba z dejavnostjo kamnoloma z okrog dvajsetimi zaposlenimi. FOTO: Blaž Samec/Delo
Leta 2019, tik pred »oživljanjem« tovarne, so v Lafargeu ocenjevali, da za mletje, skladiščenje in odpremo cementa ne potrebujejo ne presoje vplivov na okolje ne okoljskega soglasja, saj da bodo maksimalne zmogljivosti mlina cementa pod tisoč ton dnevno – to je pod mejo, za katero evropska direktiva zahteva presojo vplivov na okolje in okoljsko soglasje. Lafargev izračun je upošteval zmogljivosti mlina v višini 80 ton na uro in ker naj bi obratoval največ dvanajst ur dnevno, bi to pomenilo 960 ton zmogljivosti dnevno. A na Arsu so v skladu z zakonom o varstvu okolja upoštevali 24-urno delovanje naprave; pod črto je to pomenilo 1920 ton maksimalne dnevne zmogljivosti.
Po tem »kratkem stiku« je Lafarge, kot je razbrati iz Arsovega sklepa, lani poleti na državo znova naslovil zahtevo za izvedbo predhodnega postopka – tokrat za proizvodnjo cementa in za gradbena dela v povezavi z mletjem, skladiščenjem in odpremo cementa. Iz njihove dokumentacije je razvidno, da načrtujejo proizvodnjo cementa z dnevno zmogljivostjo 1920 ton.
