Druga nuklearka 2035 še ne bo delala
Komisija DZ za nadzor javnih financ je razpravljala o projektu gradnje drugega bloka nuklearke v Krškem (Jek 2). V NSi trdijo, da projekt, če naj bi blok začel obratovati leta 2035, zamuja in da je treba postopke pospešiti. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pravi, da se postopki pod to vlado niso ustavili, da so se v marsičem celo pospešili. Marsikaterega podatka pa še ni, je dodal. Vladi o projektu ne bo treba poročati, poslanci niso podprli predlaganih sklepov.
Niti energetski niti podnebni cilji niso dosegljivi brez jedrske energije, s katero imamo v Sloveniji dobre izkušnje, je dejal predlagatelj seje Jernej Vrtovec. Vlado je vprašal, ali je Jek 2 intimna opcija te vlade in ali drži izjava predstavnice ministrstva, da bo Jek 2 postavljena šele 2043. »Ni časa, da se časovnica bistveno zamika,« meni Vrtovec in dodaja, da bi to moral biti prednostni projekt vseh vlad, če nočemo prevelike uvozne odvisnosti.
Kumer je povedal, da si želijo strokovno čim prej priti do odločitve. Investitor mora dopolniti vlogo za državni prostorski načrt in jo poslati ministrstvu za naravne vire, ki je ne bodo hitro obdelali. Kumer je dejal, da so se pogovarjali z drugimi jedrskimi državami. »Jedrski program države je bistveno širši od projekta Jek 2,« je opozoril Kumer in spomnil na veliko dela pri podaljšanju obratovanja Jeka. Pripravlja se razpis za skladišče za nizko in srednje radioaktivne odpadke.
Hitenje ni pametno
»Vemo, kaj se je zgodilo s Tešem 6, ko se je hitelo in nerealno načrtovalo,« pravi Kumer. Časovni načrti, ki so predvidevali začetek obratovanja Jeka 2 leta 2030 in leta 2034, niso upoštevali umeščanja v prostor, rokov gradnje in niti licenciranja. Tudi Kumer je omenil projekte v drugih državah, kjer samo gradnja traja več kot deset let.
Nujno je razčleniti projekt Jeka 2 in opustitev premoga, to sta različni zadevi. Kumer je izjavo, da samo z obnovljivimi viri ne bo šlo, označil za zanimivo, in naštel države, ki gredo v to smer. »Absolutno je Slovenija jedrska država,« pravi Kumer, a se sprašuje, ali je velika elektrarna edina rešitev, mogoče se bo bolje usmeriti v male modularne reaktorje, kar pa bo treba zapisati tudi v prostorsko strategijo. Jek 2 bi bila tako finančno kot tehnično in kadrovsko najbolj zahteven projekt Slovenije.
»Ne morem pristati na to, da sem nasprotnik jedrske energije, sem pa previden,« je dejal Kumer in opozoril, da bo treba pomisliti o namestitvi gradbenikov, pa tudi na to, da nekateri kupujejo zemljišča okrog odlagališča NSRAO. Na očitek, da ljudje ne morejo priklopiti sončnih elektrarn, ki jih ta vlada podpira, je Kumer opozoril, da je prejšnja vlada distribucijskim podjetjem za tri mesece odvzela omrežnino in ta izpad dohodka čutijo še danes.
Tomaž Žagar, predsednik društva jedrskih strokovnjakov je po drugi strani opozoril, da je več držav že priznalo zmoto in gredo v prihodnost, ki jo je predvidela tudi Slovenija, kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov energije. Dodal je še, da po svetu zrastejo jedrske elektrarne tudi v petih do osmih letih, ni treba poudarjati le najbolj razvpitih projektov.
Generalni direktor Gen energije Dejan Paravan je povedal, da smo na zahodu zaspali s projekti jedrskih elektrarn. Opozoril je, da se jedrska energija in obnovljivi viri dopolnjujejo, tako dela naš sistem. »Jek 2 ima prioriteto v našem načrtu, se je pa šele začel,« pravi Paravan in dodaja, da zdaj opravljajo prve tehnične dialoge z dobavitelji. Po sedanjih informacijah je nerealno načrtovati začetek obratovanja Jeka 2 pred koncem 2035, je pa še preveč neznank.
Paravan od politike pričakuje oblikovanje dobaviteljskih verig pa tudi usklajen odločevalski proces z modelom financiranja. Janez Cigler Kralj (NSi) je vlado pozval, da se poveže z drugimi državami, podpornicami jedrske energije, in dosežejo pozitivno diskriminacijo jedrske energije kot nizkoogljičnega vira, tudi s podporami. Opozoril je tudi na mogoče čakalne vrste pri dobaviteljih. Janez Žakelj pa je opozoril, da bomo z obnovljivimi viri padli v novo odvisnost, saj 80 odstotkov sončnih elektrarn proizvaja Kitajska.
Evropa uvaža tudi ves uran, je opozoril Miroslav Gregorič (Svoboda), ki je povedal, da bo Slovenija leta 2040 porabila več kot 20 teravatnih ur elektrike (TWh). Jek 2 bi proizvedla 10 TWh, če bo pol hrvaške, le pet TWh. Opozoril je tudi, da je to enako, kot bi v ZDA gradili 133 jedrskih elektrarn. Jeklarn, ki so proizvajale opremo tudi za NEK, pa ni več. Tamara Vonta (Svoboda) pa je omenila, da bomo v Krškem težko našli koga, ki je proti jedrski energiji, a da bodo zelo pozorno spremljali razvoj dogodkov. Milan Jakopovič (Levica) pa je opozoril, da Jek 2 ni v nobeni potrjeni strategiji in da gre pri vsem le za promocijo jedrske energije, kar je nevzdržno.
V projekt Jek 2 je Gen energija doslej vložila približno 30 milijonov evrov, od tega sedem za odkupe zemljišč. »Natančne podatke posredujemo nadzornemu svetu in SDH,« je povedal Paravan.
Vrtovec je že pred sejo poudaril, da bo za prehod na podnebno nevtralnost ključna jedrska energija, saj da samo s proizvodnjo na obnovljive vire energije ne bo mogoče nadomestiti ukinitve proizvodnje elektrike na premog, ki je predvidena za leto 2033. Prejšnja vlada, v kateri je bil Vrtovec minister, pristojen za energetiko, je družbi Gen energija, ki je lastnica slovenske polovice nuklearke, junija 2021 izdala energetsko dovoljenje za Jek 2, marca lani pa sprožila tudi postopke za umeščanje bloka v prostor. Načrt je, da bi Jek 2 začel delovati leta 2035.
Sklepov, da mora vlada maksimalno pospešiti vse aktivnosti za gradnjo Jek 2, da mora kvartalno poročati o napredku tega projekta in projekta gradnje odlagališča NSRAO, poslanci niso potrdili.
