Državni zbor je potrdil protikoronski zakon
Poslanci so z dopolnili podaljšali veljavnosti ukrepov, tudi za povračilo nadomestila, in omilili omejitev, katera podjetja so upravičena do pomoči
Odpri galerijo
Državni zbor je potrdil protikoronski zakon, ki prinaša za tri milijarde evrov ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, ob tem pa tudi povečuje policijska pooblastila.
Foto Voranc Vogel
Državni zbor je potrdil protikoronski zakon, ki prinaša za tri milijarde evrov ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, ob tem pa tudi povečuje policijska pooblastila.
Državni zbor je zakon izglasoval s 53 glasovi za in enim proti. Večina opozicije se je glasovanja vzdržala zaradi povečanja pooblastil policiji. Opozicija ni uspela z dopolnilom, da bi 103. člen umaknili. Napovedali pa so razmislek o ustavni presoji tega člena.
Protikoronski zakon podjetjem prinaša možnost zmanjšanja stroškov dela in nekatere ukrepe za lažje premagovanje likvidnostnih težav. Poslanci so z dopolnili podaljšali obdobje veljavnosti ukrepov in omilili omejitev, katera podjetja so upravičena do pomoči. Predsednik vlade Janez Janša je napovedal drugi paket, katerega del bodo popravki tega zakona in ukrepi za reševanje likvidnosti.
Koalicija je podprla dopolnilo opozicije, da državno povračilo nadomestil plač dobi tudi delodajalec, ki je delavce na čakanje na delo poslal po 13. marcu, ne šele po 1. aprilu. V zakonu je sicer še vedno zapisano, da zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.
Do povračil nadomestila so upravičeni delodajalci, ki jim bodo v prvem polletju prihodki upadli za petino glede na enako obdobje lani, v drugem polletju pa ne bodo dosegli več kot 50-odstotno rast prihodkov glede na isto obdobje lani; pred sprejetim dopolnilom je zakon rast omejil na 20 odstotkov. Po novem je tudi zapisana opredelitev glede tistih, ki niso poslovali v celotnem lanskem letu. Do pomoči so tako upravičeni tisti, ki so jim prihodki marca glede na februar upadli vsaj za četrtino ter v aprilu in maju glede na februar vsaj za polovico. Če bodo prihodke presegli, bodo pomoč morali vračati. Tako v opoziciji kot v gospodarstvu so do teh omejitev kritični.
Še vedno pa velja, da do povračila nadomestila in tudi do državnega plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje delavcem, ki delajo, niso upravičeni delodajalci iz finančne ali zavarovalniške dejavnosti ter (ne)posredni proračunski uporabniki, ki so lani več kot 70 odstotkov pridobili iz javnih virov.
Prejemnice teh pomoči letos ne bodo smele deliti dobička in nagrad poslovodstvu. Ta prepoved velja tudi za gospodarske družbe, ki jim je banka odobrila odlog plačila kreditne obveznosti.
V parlamentarni proceduri poslanci zakona niso prečistili toliko, da bi bil v vseh določbah jasen in ne bi vnašal zmede med podjetnike. Vlada je gospodarstvenikom obljubila popravke, ki da bodo v čim večji meri upoštevali njihove pripombe. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so med drugim predlagali, da bi bili do pomoči udeleženi delodajalci, ki jim bo letos upadel prihodek ali dobiček iz poslovanja; da krizni dodatek do 200 evrov izplačajo samo tistim, ki so izpostavljeni posebnim obremenitvam ali nevarnostim; da s pomočjo ni prepovedano letošnje izplačilo dobička, ampak prihodnje leto, ko se bo delil dobiček iz letošnjega poslovnega leta.
Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je dejala, da več pričakuje od drugega paketa ukrepov, ki mora prinesti več ukrepov za reševanje likvidnosti gospodarstva. V vladi zagotavljajo, da bo sledil likvidnostni paket. Sledijo še ukrepi za varno prožnost in investicijski vidik izhoda iz krize, je včeraj naštel finančni minister Andrej Šircelj.
Državni zbor je zakon izglasoval s 53 glasovi za in enim proti. Večina opozicije se je glasovanja vzdržala zaradi povečanja pooblastil policiji. Opozicija ni uspela z dopolnilom, da bi 103. člen umaknili. Napovedali pa so razmislek o ustavni presoji tega člena.
Kaj zakon prinaša gospodarstvu?
- Zmanjšanje stroškov dela z državnim financiranjem nadomestila plače in prispevkov za delavce na čakanju na delu. Za delavce, ki delajo, so delodajalci oproščeni prispevkov za pokojninsko zavarovanje. A delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnik minimalne plače, izplačajo 200 evrov mesečnega kriznega dodatka, ki je oproščen davkov in prispevkov.
- Oprostitev plačila obrokov predhodne akontacije dohodnine in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, ki dospejo v plačilo po uveljavitvi zakona do 31. maja 2020.
- Nadomestilo za bolniško odsotnost krije zdravstvena zavarovalnica.
- Kreditojemalci imajo možnost odloga plačila obveznosti za 12 mesecev. Država nudi poroštvo.
- Za kreditojemalce, ki najemajo kredit pri javnem skladu, lahko velja odlog plačila za 12 mesecev.
- Namenijo se sredstva za podporo raziskovalno-razvojnim projektom in naložbe v raziskave, razvoj in proizvodnjo cepiv, zdravil in zaščitne opreme.
- Plačilni rok države zasebnim subjektom je osem dni.
- Kadar je upnik javni organ, so plačilni roki 60 dni.
- Poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za stečaj ali prisilno poravnavo, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije. Ukrep se uporablja med veljavo zakona in še tri mesece po prenehanju.
Protikoronski zakon podjetjem prinaša možnost zmanjšanja stroškov dela in nekatere ukrepe za lažje premagovanje likvidnostnih težav. Poslanci so z dopolnili podaljšali obdobje veljavnosti ukrepov in omilili omejitev, katera podjetja so upravičena do pomoči. Predsednik vlade Janez Janša je napovedal drugi paket, katerega del bodo popravki tega zakona in ukrepi za reševanje likvidnosti.
Koalicija je podprla dopolnilo opozicije, da državno povračilo nadomestil plač dobi tudi delodajalec, ki je delavce na čakanje na delo poslal po 13. marcu, ne šele po 1. aprilu. V zakonu je sicer še vedno zapisano, da zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.
Do povračil nadomestila so upravičeni delodajalci, ki jim bodo v prvem polletju prihodki upadli za petino glede na enako obdobje lani, v drugem polletju pa ne bodo dosegli več kot 50-odstotno rast prihodkov glede na isto obdobje lani; pred sprejetim dopolnilom je zakon rast omejil na 20 odstotkov. Po novem je tudi zapisana opredelitev glede tistih, ki niso poslovali v celotnem lanskem letu. Do pomoči so tako upravičeni tisti, ki so jim prihodki marca glede na februar upadli vsaj za četrtino ter v aprilu in maju glede na februar vsaj za polovico. Če bodo prihodke presegli, bodo pomoč morali vračati. Tako v opoziciji kot v gospodarstvu so do teh omejitev kritični.
Preberite še
»Nevidno roko trga zamenjuje vidna roka države«
»Nevidno roko trga zamenjuje vidna roka države«
Še vedno pa velja, da do povračila nadomestila in tudi do državnega plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje delavcem, ki delajo, niso upravičeni delodajalci iz finančne ali zavarovalniške dejavnosti ter (ne)posredni proračunski uporabniki, ki so lani več kot 70 odstotkov pridobili iz javnih virov.
Prejemnice teh pomoči letos ne bodo smele deliti dobička in nagrad poslovodstvu. Ta prepoved velja tudi za gospodarske družbe, ki jim je banka odobrila odlog plačila kreditne obveznosti.
Gospodarstvo želi spremembe zakona
V parlamentarni proceduri poslanci zakona niso prečistili toliko, da bi bil v vseh določbah jasen in ne bi vnašal zmede med podjetnike. Vlada je gospodarstvenikom obljubila popravke, ki da bodo v čim večji meri upoštevali njihove pripombe. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so med drugim predlagali, da bi bili do pomoči udeleženi delodajalci, ki jim bo letos upadel prihodek ali dobiček iz poslovanja; da krizni dodatek do 200 evrov izplačajo samo tistim, ki so izpostavljeni posebnim obremenitvam ali nevarnostim; da s pomočjo ni prepovedano letošnje izplačilo dobička, ampak prihodnje leto, ko se bo delil dobiček iz letošnjega poslovnega leta.
Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je dejala, da več pričakuje od drugega paketa ukrepov, ki mora prinesti več ukrepov za reševanje likvidnosti gospodarstva. V vladi zagotavljajo, da bo sledil likvidnostni paket. Sledijo še ukrepi za varno prožnost in investicijski vidik izhoda iz krize, je včeraj naštel finančni minister Andrej Šircelj.
