Duševna hrana za prikrajšane

Ljubljana – Polepšajmo jesen, tako so v ustanovi Državljani sveta in društvu UP-ornik poimenovali humanitarno kampanjo, namenjeno upokojencem, ki se od drugih človekoljubnih akcij razlikuje predvsem po tem, da bodo prikrajšanim omogočili dostop do kulturnih dobrin oziroma hrane za dušo, kot so se izrazili pobudniki.

Gospodarska rast v zadnjih letih ni zmanjšala stisk upokojencev, saj jih po nekaterih podatkih kar petina živi v pomanjkanju. Zlasti ogrožene so starejše ženske, materialno prikrajšanost pa pogosto spremlja socialna izključenost. Zaradi prenizke pokojnine si ne morejo privoščiti obiska kulturnih prireditev, sprostitve, družabnosti in zabave. »Postavili smo si cilj osrečiti tisoč upokojencev. Običajno je zbiranje pomoči osredotočeno na nakup hrane in plačevanje položnic. Mi pa menimo, da nihče v Sloveniji ne bi smel biti odvisen od donacij dobrih ljudi za osnovne dobrine. Še posebej ne ljudje, ki so vse življenje garali za skupno dobro,« je prepričan Jure Poglajen, Delova osebnost leta 2015, ki vodi ustanovo za pomoč ogroženim Državljani sveta. Za kampanjo so združili moči z društvom UP-ornik Borisa Krabonje in se povezali še s Slovensko filantropijo.



Da bi tisoč starejšim omogočili ogled filma v kinu, predstave v gledališču, obisk frizerja, bazena, masaže in podobno, potrebujejo 20.000 evrov. »Tudi upokojenci si želijo iz stanovanja ter doživeti, kar se zdi večini samoumevno. Ne le da bi radi socialno ogroženim omogočili dostop do teh storitev, radi bi jim tudi povrnili dostojanstvo ter jim pokazali, da nam ni vseeno zanje in da v Sloveniji živijo dobri ljudje, ki mislijo nanje,« je še pojasnil Poglajen, ki se zaveda, da s to gesto ne bodo rešili problema. »Vemo, da je to le kaplja v morje ali obliž na rano in kvečjemu en bombonček, a tako vsaj opomnimo, da so tudi starejši del družbe, prispevali so k njeni gradnji in si v jeseni življenja zaslužijo dostojanstvo.«




Upravičencem do zbrane pomoči bodo ponudili različne storitve, izbrali si jih bodo sami. Ne bodo dobili denarja, ampak posebne vavčerje, ki jih bosta, vsak petsto, razdelila Slovenska filantropija v Ljubljani in društvo UP-ornik v Mariboru, ki imata dober vpogled v stanje na terenu. Najprej so jih sicer nameravali deliti po vsej državi, saj se zavedajo, da prikrajšani živijo povsod, vendar bi bil to za zdaj prevelik logistični zalogaj.
 

Pogosto pozabljeni

​Eden od razlogov, da so se usmerili v pomoč starejšim, je, da so njihove stiske pogosto skrite očem. Kot družba smo zelo občutljivi za otroke v pomanjkanju in zanje hitro zberemo denar, na upokojence pa kar pozabljamo. »Nanje gledamo kot na nebodijihtreba,« je Boris Krabonja iz društva UP-ornik, ki redno pomaga več kot osemsto socialno ogroženim starejšim iz Maribora, Ptuja in okolice, poudaril ob predstavitvi akcije aprila in svoje misli ponazoril s primerom: »Ko je materi samohranilki z dvema otrokoma grozila deložacija, smo denar zbrali v nekaj dneh. Ko je deložacija grozila upokojenki, je trajalo več tednov, da se je nabralo dovolj za pomoč.« Prepričan je, da sta osamljenost in socialna izoliranost prav tako hudi kot mraz in lakota. »Skrajni čas je, da se zavemo, da so starostniki vredni naše pozornosti. Zdrava družba je tista, ki lahko poskrbi za otroke in starostnike,« meni Krabonja.