Ljubljana – Takšnih navodil in pritiska na delo kriminalistov v zgodovini samostojne Slovenije še ni bilo, pravijo naši viri na policiji. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je namreč vodstvu policije poslal usmeritve, v katerih pričakuje revizijo že zaključenih kriminalističnih postopkov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). O tem so danes prvi poročali na portalu 24ur.com. 

Nobenega dvoma ni, da si vladajoča koalicija želi mnogo večjega vpliva na delo kriminalistične policije. To je sicer že ob napovedanem odstopu, ki potem ni bil izveden, izpostavil notranji minister Aleš Hojs, ko je potarnal, da kot minister nima nobene možnost vplivanja na NPU, ki ga po njegovi oceni usmerja politika, in ne stroka. In tokrat, kot kaže, tudi je tako.

Hojs je namreč v. d. generalnega direktorja policije Andreju Juriču odredil, da mora poskrbeti za revizijo nekaterih že zaključenih kriminalističnih preiskav na NPU. Revizijo naj bi opravili neodvisni kriminalisti oziroma policisti, ki so dovolj usposobljeni in niso okuženi s primeri ter zanje niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom o njihovi nepristranskosti​. Kdo in po kakšnem ključu bi izbiral »neodvisne kriminaliste«​, ni znano.
 

Žilne opornice in NLB med prioritetami

Po naših zanesljivih podatkih ga najbolj zanimajo preiskave iz tako imenovane afere Žilne opornice (parlamentarno preiskavo tega je vodila poslanka SDS Jelka Godec) in domnevno pranje denarja prek NLB. Ugotovitve NPU je v tej zadevi zavrgel specializirani tožilec Jaka Brezigar, saj ni našel dovolj dokazov oziroma ni bilo znakov očitanega kaznivega dejanja, in hitro postal tarča napadov, da deluje v globoki državi.

Zaposleni na policiji se sprašujejo še, ali niti v. d. generalnega direktorja policije ne zaupa zaposlenim na NPU, če bo deloval po navodilih notranjega ministra. Predvsem so zgroženi, ker je več kot očitno, da se revizija nanaša na kriminalistične postopke, ki se niso izšli po pričakovanjih vladajoče SDS.
 

Prekoračil pooblastila?

Pri tem ne gre spregledati, da si je Hojs privoščil ne le nenavadno potezo, temveč je, tako kaže, prekoračil tudi zakonska pooblastila. ​Juriču je namreč naročil, da je treba pregledati (tudi) zadeve, ki jih je usmerjalo pristojno državno tožilstvo, s tem pa stopil na drugo stran zakona. Zakon o organiziranosti in delu v policiji namreč v 4. členu, ki govori o usmerjanju policije, ministru ne omogoča pristojnosti glede usmerjanja na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, če je primer prevzel pristojni državni tožilec. Šteje pa se, da je državni tožilec prevzel usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku od trenutka, ko je bil obveščen o kaznivem dejanju.

Poudariti še velja, da tako rekoč vse primere NPU usmerja tudi pristojno tožilstvo, glede na težo kaznivih dejanj je to navadno specializirano državno tožilstvo. Prav zato, ker so bili v preiskave ves čas tesno vključeni tudi tožilci (v določenih postopkih tudi druge institucije, kot so, denimo, finančna uprava, urad za preprečevanje pranja denarja ...), ki so usmerjali postopek, je po prepričanju sogovornikov znotraj policije Hojsov namen tudi vplivanje in pritisk na delo tožilstva.