Kakšna bo finančna moč posameznih strank Šarčeve koalicije
Izračunali smo, kolikšen delež proračunskega kolača bodo upravljale posamezne stranke nove vladne koalicije
Odpri galerijo
Medtem ko Marjan Šarec, prvak LMŠ, sestavlja vlado, smo izračunali kakšno politično moč bodo imele stranke glede na višino javnega denarja, s katerim bodo razpolagale. Foto Jure Eržen/Delo
Sprejeti proračun za prihodnje leto predvideva, da bo poraba države znašala 9,6 milijarde evrov. Zdaj je že znan tudi razrez ministrstev, ki bodo pripadla posameznim strankam Šarčevega petorčka. LMŠ in SMC bosta imeli po štiri ministrstva, SD tri, Sab in Desus pa po dve, zato je že mogoče pogledati, kakšno realno moč bodo imele zaradi denarja, s katerim bodo razpolagale, posamezne stranke.
Največji delež denarja iz proračunske blagajne, več kot 35 odstotkov, bo v prihodnjem letu glede na sprejeti proračun upravljala stranka premiera Marjana Šarca. A njen »izplen« se z zneskom, ki ga je imela v svojih rokah doslej SMC, sploh ne da primerjati. Njena finančna prizemljitev in posledično manjša politična moč sta nedvomno boleči, saj bo SMC s svojimi ministri po novem upravljala le dobri dve milijardi evrov oziroma bo odločala o dobri petini za prihodnje leto predvidene porabe sredstev iz državne blagajne.
Če to primerjamo s skupnim letošnjim proračunom ministrov iz kvote stranke Mira Cerarja, je znesek kar trikrat manjši. SMC je namreč še letos določila kar 65 odstotkov porabe proračuna, v nominalnem znesku je to dobrih 6,3 milijarde evrov. Prihodnje leto pa bo pod njenim okriljem, glede na volilni rezultat in zdaj dokončno dogovorjeno razdelitev ministrstev, neprimerljivo manj denarja kot doslej.
Moč politične stranke je nedvomno povezana tudi z zneskom javnega denarja, ki je v njenih rokah. Zato je na primer zanimivo, da se je SD odrekla resorju za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj je prek tega ministrstva več vzvodov za vodenje aktivne politike na področjih, ki jih ta resor pokriva. Iz stranke je sicer slišati ocene, da za resor sociale denarja ni nikoli dovolj ter da je njegovo vodenje zato precej nehvaležna zadeva. Prav tako stranki ni uspelo dobiti v svoje roke gospodarskega ministrstva, ki še naprej ostaja v rokah SMC. Njegova moč pa se bo povečala tudi s kadrovsko popolnitvijo mesta neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank, ki je v domeni tega ministrstva. Zdi se, da se je pri delitvi resorjev zelo dobro odrezala predvsem Alenka Bratušek, ki bo imela pod okriljem svoje stranke evropska kohezijska sredstva ter več sto milijonov infrastrukturnih evrov. Je pa sicer iz proračuna razvidno, da bo prihodnje leto sredstev EU skoraj 20 odstotkov manj kot letos.
»Proračunska sredstva se po politični teoriji seveda neposredno prevajajo v moč strank oziroma njihovih ministrov, ki ta denar delijo naprej. Se pa, glede na informacije, da naj bi dosedanja finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki je doslej sodila v kvoto SMC, ostala na položaju, a tokrat v kvoti LMŠ, pojavlja dilema in nekaj zmede. Kam se torej lahko prištejejo milijarde, ki jih bo upravljalo finančno ministrstvo?« se sprašuje Miro Haček, profesor s katedre za analizo politik in javno upravo na FDV. Zanimivo je, ugotavlja, da nihče ne želi prevzeti ključnih ministrstev, kot sta na primer ministrstvo za zdravje ali finance.
»Pametni, resni in uspešni ljudje se teh vročih tem in težav, ki jih bo moral rešiti na primer bodoči zdravstveni minister, nočejo niti lotiti, saj menijo, da je naloga nerešljiva. Tisti, ki bo v to kislo jabolko le ugriznil, bo namreč moral imeti za seboj precej politične moči in računati na stabilnost, ki pa je v tej vladi najbrž ne bo. Zato nihče noče tvegati,« dodaja sogovornik.
Drugi vzvod politične moči strank je poleg denarja seveda tudi kadrovanje. »Politika nima vpliva le na kadrovanje najvišjih javnih uslužbencev, pač pa njene lovke žal segajo še precej globlje. To bo državo drago stalo,« še napoveduje Haček. Politično kadrovanje je po izračunih skupine strokovnjakov z ljubljanske ekonomske fakultete Sloveniji že povzročilo ogromno škode. Tovrstno kadrovanje v nadzorne svete, ti pa so naprej politično kadrovali uprave gospodarskih družb, je našo državo med letoma 2000 in 2010 stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Štiri ministrstva, ki so po strankarskem dogovarjanju pripadla LMŠ, bodo upravljala 3,4 milijarde evrov. Finančno ministrstvo, ki sodi v ministrsko kvoto stranke Marjana Šarca, je glede na zneske predvidene proračunske porabe finančno daleč najtežji resor. Več kot 2,7 milijarde evrov proračunske porabe je predvidene pri njem. Vendar omenjeni vladni resor tega denarja v celoti sploh ne more aktivno upravljati. Skoraj polovica zneska, 1,2 milijarde evrov, je namreč namenjena transferju v pokojninsko blagajno, torej za zagotavljanje nemotenega izplačevanja pokojnin. Od prispevkov, ki gredo od plač v Zpiz, za pokojnine več kot 617.000 upokojencev, se, kot je znano, ne zbere dovolj denarja. Več kot 800 milijonov evrov je poleg tega v razrezu porabe ministrstva za finance namenjenih servisiranju javnega dolga in upravljanju denarnih sredstev. Minister za javno upravo se bo soočil z zahtevami javnega sektorja po povišanju plač, ki so bile pred volitvami ocenjene kot močno nerealne.
Največji delež denarja iz proračunske blagajne, več kot 35 odstotkov, bo v prihodnjem letu glede na sprejeti proračun upravljala stranka premiera Marjana Šarca. A njen »izplen« se z zneskom, ki ga je imela v svojih rokah doslej SMC, sploh ne da primerjati. Njena finančna prizemljitev in posledično manjša politična moč sta nedvomno boleči, saj bo SMC s svojimi ministri po novem upravljala le dobri dve milijardi evrov oziroma bo odločala o dobri petini za prihodnje leto predvidene porabe sredstev iz državne blagajne.
Kaj predvideva koalicijska pogodba? Prioriteta krajšanje čakalnih vrst, brezplačen vrtec, več denarja za šolstvo in kulturo, večja obdavčitev lastnikov večjih in več nepremičnin.
Proračunska sredstva se po politični teoriji neposredno prevajajo v moč strank oziroma ministrov, ki ta denar delijo naprej.
Če to primerjamo s skupnim letošnjim proračunom ministrov iz kvote stranke Mira Cerarja, je znesek kar trikrat manjši. SMC je namreč še letos določila kar 65 odstotkov porabe proračuna, v nominalnem znesku je to dobrih 6,3 milijarde evrov. Prihodnje leto pa bo pod njenim okriljem, glede na volilni rezultat in zdaj dokončno dogovorjeno razdelitev ministrstev, neprimerljivo manj denarja kot doslej.
Moč stranke je povezana z denarjem
Moč politične stranke je nedvomno povezana tudi z zneskom javnega denarja, ki je v njenih rokah. Zato je na primer zanimivo, da se je SD odrekla resorju za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj je prek tega ministrstva več vzvodov za vodenje aktivne politike na področjih, ki jih ta resor pokriva. Iz stranke je sicer slišati ocene, da za resor sociale denarja ni nikoli dovolj ter da je njegovo vodenje zato precej nehvaležna zadeva. Prav tako stranki ni uspelo dobiti v svoje roke gospodarskega ministrstva, ki še naprej ostaja v rokah SMC. Njegova moč pa se bo povečala tudi s kadrovsko popolnitvijo mesta neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank, ki je v domeni tega ministrstva. Zdi se, da se je pri delitvi resorjev zelo dobro odrezala predvsem Alenka Bratušek, ki bo imela pod okriljem svoje stranke evropska kohezijska sredstva ter več sto milijonov infrastrukturnih evrov. Je pa sicer iz proračuna razvidno, da bo prihodnje leto sredstev EU skoraj 20 odstotkov manj kot letos.
Denar za stranke. FOTO: Delo
»Proračunska sredstva se po politični teoriji seveda neposredno prevajajo v moč strank oziroma njihovih ministrov, ki ta denar delijo naprej. Se pa, glede na informacije, da naj bi dosedanja finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki je doslej sodila v kvoto SMC, ostala na položaju, a tokrat v kvoti LMŠ, pojavlja dilema in nekaj zmede. Kam se torej lahko prištejejo milijarde, ki jih bo upravljalo finančno ministrstvo?« se sprašuje Miro Haček, profesor s katedre za analizo politik in javno upravo na FDV. Zanimivo je, ugotavlja, da nihče ne želi prevzeti ključnih ministrstev, kot sta na primer ministrstvo za zdravje ali finance.
SMC je doslej upravljala 65 odstotkov proračuna, zdaj bo v njenih rokah trikrat manj davkoplačevalskega denarja.
LMŠ bo imela v rokah dobrih 35 odstotkov proračuna.
Proračunska sredstva se neposredno prevajajo v moč strank in njihovih ministrov.
LMŠ bo imela v rokah dobrih 35 odstotkov proračuna.
Proračunska sredstva se neposredno prevajajo v moč strank in njihovih ministrov.
»Pametni, resni in uspešni ljudje se teh vročih tem in težav, ki jih bo moral rešiti na primer bodoči zdravstveni minister, nočejo niti lotiti, saj menijo, da je naloga nerešljiva. Tisti, ki bo v to kislo jabolko le ugriznil, bo namreč moral imeti za seboj precej politične moči in računati na stabilnost, ki pa je v tej vladi najbrž ne bo. Zato nihče noče tvegati,« dodaja sogovornik.
Drugi vzvod politične moči strank je poleg denarja seveda tudi kadrovanje. »Politika nima vpliva le na kadrovanje najvišjih javnih uslužbencev, pač pa njene lovke žal segajo še precej globlje. To bo državo drago stalo,« še napoveduje Haček. Politično kadrovanje je po izračunih skupine strokovnjakov z ljubljanske ekonomske fakultete Sloveniji že povzročilo ogromno škode. Tovrstno kadrovanje v nadzorne svete, ti pa so naprej politično kadrovali uprave gospodarskih družb, je našo državo med letoma 2000 in 2010 stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Kako močan bo v resnici Šarec
Štiri ministrstva, ki so po strankarskem dogovarjanju pripadla LMŠ, bodo upravljala 3,4 milijarde evrov. Finančno ministrstvo, ki sodi v ministrsko kvoto stranke Marjana Šarca, je glede na zneske predvidene proračunske porabe finančno daleč najtežji resor. Več kot 2,7 milijarde evrov proračunske porabe je predvidene pri njem. Vendar omenjeni vladni resor tega denarja v celoti sploh ne more aktivno upravljati. Skoraj polovica zneska, 1,2 milijarde evrov, je namreč namenjena transferju v pokojninsko blagajno, torej za zagotavljanje nemotenega izplačevanja pokojnin. Od prispevkov, ki gredo od plač v Zpiz, za pokojnine več kot 617.000 upokojencev, se, kot je znano, ne zbere dovolj denarja. Več kot 800 milijonov evrov je poleg tega v razrezu porabe ministrstva za finance namenjenih servisiranju javnega dolga in upravljanju denarnih sredstev. Minister za javno upravo se bo soočil z zahtevami javnega sektorja po povišanju plač, ki so bile pred volitvami ocenjene kot močno nerealne.
