Kaj se dogaja z zakonskimi predlogi, ki naj bi uzakonili voljo ljudstva?

Doslej je bilo, sodeč po evidenci državnega zbora, predlaganih kar 44 posvetovalnih referendumov, izvedena pa jih je bila le peščica. Od tega več kot polovica pred slabim letom, ko smo glasovali o uvedbi preferenčnega glasu, o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in uporabi konoplje tako v medicinske namene kot za osebno rabo. Vsa referendumska vprašanja je večina bolj ali manj prepričljivo podprla.

Si lahko obetamo spremembe ali pa se bo ta institut dokončno zapisal v zgodovino kot tisti, ki ne glede na izkazano večino ni zagotovilo za spremembe? Neuresničena je doslej že ostala volja volivcev, izkazana na posvetovalnem referendumu leta 2008, ko so se volivci izrekali o predlogu za ustanovitev pokrajin. Predlog je podprlo 61,92 odstotka vprašanih, a velja omeniti, da je glasovalo le 10,98 odstotka volilnih upravičencev.

Tudi ta referendum so spremljali očitki, da je bil izrabljen v predvolilne namene. Na koncu ga je namreč predlagala Janševa vladajoča koalicija – o izvedbi posvetovalnih referendumov namreč odločajo poslanci –, podobno kot je dobro desetletje kasneje omenjene posvetovalne referendume predlagala Golobova koalicija. Tudi zaradi sočasne izvedbe z evropskimi volitvami se je glede štirih vprašanj izreklo štirikrat toliko volilnih upravičencev.

Najvišja volilna udeležba, 60-odstotna, je bila doslej na referendumih o pristopu Slovenije k Natu in Evropski uniji, ki sta v imenu sicer nosila ime posvetovalni, a sta bila za državni zbor zavezujoča.

► Preferenčni glas

Najvišjo podporo med vsemi štirimi zastavljenimi vprašanji je dobila uvedba preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah, kar 70,89-odstotno. Zato se je ob dejstvu, da je v začetku mandata prav NSi javno napovedala in predlagala način njegove uvedbe, zdelo, da bi se spremembe, o katerih je govora že dlje časa, lahko zgodile v tem mandatu. Zanje je namreč potrebnih vsaj 60 poslanskih glasov, ki jih imajo koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica skupaj z NSi.

V koaliciji napovedujejo, da bodo vztrajali do konca

A že kmalu po referendumu je bilo mogoče začutiti omahovanje NSi, ki ni popustila niti, ko je Gibanje Svoboda v parlamentarno proceduro vložilo njihov predlog, ki sicer ni bil najenostavnejša različica, saj je predvideval tudi spremembo ustave zaradi povečanja števila poslancev za dva. Tako bi prišli do več volilnih enot, v vsaki bi volili po pet poslancev, s čimer bi se izognili temu, da bi imeli prednost kandidati iz urbanih središč. Tudi po neuspehu tega predloga koalicija trdi, da še ni dvignila rok in bo v parlamentarno proceduro vložila nov predlog, takšen, ki ne bo zahteval spremembe ustave.

Doslej je bilo predlaganih kar 44 posvetovalnih referendumov, izvedena pa je bila le peščica. FOTO: Jure Eržen/Delo

► Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja

Po javni predstavitvi predloga v začetku leta so poslanci koalicije v parlamentarni postopek vložili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z njim so nekoliko počakali, saj so želeli najprej sprejeti novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga v Gibanju Svoboda označujejo za enega od ključnih zakonov tega mandata in naj bi ločil zasebno in javno zdravstvo.

Ne glede na to, da novi predlog ne govori več o evtanaziji, ampak izključno o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – predlog so uskladili tudi z društvom Srebrna nit, ki je spomladi lani vložilo svoj predlog s podpisi volivcev –, jih skrbi, da bomo o njem vnovič odločali na referendumu – tokrat na naknadnem zakonodajnem. Kdaj bodo poslanci začeli obravnavo omenjenega predloga, še ni znano, a glede na to, da so potrdili novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, je pričakovati, da kmalu. Podporo koalicije in posledično ustrezno večino naj bi imel predlog zagotovljeno.

Korak proti uzakonitvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

► Uporaba konoplje v medicinske namene

Zakon, ki ureja gojenje konoplje za medicinske namene na ozemlju Slovenije, so koalicijski poslanci poslali v obravnavo državnemu zboru. Kot pravijo poznavalci, gredo z zakonom po nemški poti, toda z izboljšavami nemških šibkih točk. Ena takih je, da lahko nemški državljan dobi diagnozo in recept za cvet konoplje pri zdravniku na Cipru, ne da bi se sploh videla.

Konoplja za medicinske namene bo obravnavana kot zdravilo, saj bo vzgoja omejena na pravne osebe z dovoljenji. Takih je zdaj v Sloveniji 12, lahko pa se jim pridružijo tudi novi. A glede na vse zahteve bo konoplja za medicinske namene rasla v nadzorovanem okolju rastlinjakov. Kmetovalci bodo lahko sodelovali, a bodo morali spoštovati evropske standarde dobre kmetijske prakse.

Zakon bo poleg tega izločil konopljo s seznama prepovedih drog, na njej ostaja le THC, ki pa ga vsebuje vsaka rastlina konoplje. Spremenili pa naj bi tudi določbo, da v pridelavi in predelavi ne smejo sodelovati obsojeni zaradi drog. To bi številne delujoče na tem področju kaznovalo za nazaj. Trg medicinske konoplje je sicer v močnem vzponu, uradno je v Nemčiji že 700.000 uporabnikov, neuradno pa še veliko več.

Svoboda in Levica vložili zakon o konoplji za medicinsko rabo, v SD kritični

► Konoplja za osebno rabo

Ureditvi gojenja medicinske konoplje bo sledila tudi ureditev za osebno rabo, so odgovorili iz poslanske skupine Svoboda. Če bodo tudi v tem primeru sledili nemškemu zgledu, bo dovoljeno gojenje dveh ali treh rastlin za osebno uporabo. Poleg tega se bodo uporabniki lahko povezali v klube z do 500 člani. Ti so v Nemčiji šele v nastajanju, dovoljenja je za zdaj dobila le peščica, tudi prvi na Bavarskem, saj med drugim potrebujejo svoje klubske prostore.

V Gibanju Svoboda si želijo zaščititi uporabnike pred nepreverjeno ponudbo črnega trga, a to se bo zgodilo le, če bodo cene na dovoljenem trgu nižje, nekaj društev, ki izvajajo analize, pa bo preživelo. Uporabniki si sicer najbolj želijo ureditev dovoljenih vsebnosti psihotropnih snovi. Pri alkoholu je ta meja jasna, zlasti v prometu, pri kanabinoidih pa je dovolj le sled, ki ostane več dni po uporabi, tudi če gre za kapljice CBD za spanje.

Uporabnikom z receptom namreč policisti ali delodajalci ne bodo mogli očitati ničesar. Zdravniki in lekarne najverjetneje ne bodo mogli izpolniti vseh želja, zato bo obstajal tudi sivi trg, zlasti za nekatere oblike uporabe, denimo svečke.

Vsa referendumska vprašanja je večina lani bolj ali manj prepričljivo podprla. FOTO: Leon Vidic/Delo