Ljubljana bi potrebovala novo veliko sosesko
Stanovanjski sklad RS (SSRS) bo v letošnjem letu pridobil 539 javnih najemnih stanovanj, prihodnje leto 430, za leta od vključno 2025 pa je že predvidenih 1781 novih najemnih stanovanj – s tem da za 1207 od teh še nimajo sredstev za gradnjo, je napovedal Črtomir Remec, direktor SSRS. Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost, pa je zatrdil, da bo do leta 2026 država dala za gradnjo najemnih stanovanj toliko, kot bo treba, od leta 2026, ko naj bi na leto v državi zgradili od 2000 do 3000 najemniških stanovanji, od tega republiški sklad tisoč, pa naj bi država na leto za tovrstne projekte namenila po sto milijonov evrov.
Letos je za tekoče naložbe država SSRS dokapitalizirala s 25,2 milijona evrov, podobna dokapitalizacija je predvidena takoj v začetku prihodnjega leta, potem pa po ministrovih besedah po potrebah. Za dosego visokoletečih ciljev bo potrebna usklajena stanovanjska politika in za to je bila na vladni ravni ustanovljena delovna skupina, ki naj bi uskladila davčno politiko, zagotavljanje zemljišč, potrebno infrastrukturo. Cilj je jasen: dovolj stanovanj, da bodo dostopna za vse. Smer je jasna, zagotavlja Simon Maljevac, gre pa za tek na dolge proge: velika skala je po Remčevih besedah prestavljena, zdaj pa jo bo treba valiti.
Minister Maljevac je pojasnil, da stanovanja potrebujemo po vsej državi, zato je pomembno sodelovanje z lokalnimi skladi. Večja mesta so zagotovo problem, ne bi smeli pa pozabiti niti na podeželje. Črtomir Remec je pojasnil, da imajo tudi v Ljubljani kar nekaj projektov – razpis za 40 novih na Dolgem mostu, čakali so zaradi poprave napak in po poplavah tudi zato, če bi bila potrebna stanovanja za poplavljene –, bi pa v glavnem mestu potrebovali kakšno novo veliko sosesko, kakršne po gradnjah v drugi polovici prejšnjega stoletja in ob delno Novem Brdu ni bilo. Z zazidavami plomb pa Ljubljani ni mogoče zagotoviti dovolj stanovanj, realna je očitno gradnja (že dolgo predvidene, op. a.) soseske Stanežiče.
Podatka, koliko stanovanj je v državi praznih, preprosto ni, teče pa raziskovalni projekt, kako bi vzpostavili evidenco. Javna najemniška služba trenutno ne deluje, zato se minister zaveda, da bo treba najti način, da bo delovala. Pri tem omenja davčne olajšave in spodbude. Ob 25-odstotnem davku na najemnino se tistemu odstotku državljanov, ki so lastniki praznih stanovanj, oddajanje menda ne izplača. Oddajanja prek sistema airbnb država ne bo prepovedala, ga bo pa tako uredila, da bo v skladu s temeljnim izhodiščem, da gre pač za kratkotrajno oddajanje in samo za krajši čas, ne pa za celoletno dejavnost. Za stalno oddajanje pač obstajajo drugi sistemi.
Črtomir Remec je povedal, da bo cena najema za nova stanovanja na Dolgem mostu med 7,0 in 7,5 evra, z državo naj bi bilo tudi usklajeno, da naj bi bila za pokrivanje stroškov in nove naložbe neprofitna najemnina med šestimi in osmimi evri za površinski meter. Simon Maljevac je dodal, da bo sistem neprofitne najemnine treba prevetriti.
Skladovi projekti
SSRS ima letos zaključenih 228 stanovanj, in sicer v mariborski soseski pod Pekrsko gorco (158 najemnih in 30 oskrbovanih stanovanj) ter na Dolgem mostu v Ljubljani (40 najemnih). Prihodnje leto naj bi bil končan projekt Nova Dolinska v Kopru (91 stanovanj), v 2024 ali v 2025 projekt Podbreznik v Novem mestu (103), oba že intenzivno gradijo; v letu 2025 napovedujejo v SSRS zaključek projekta Partizan na Jesenicah (46 stanovanj), za katerega je bilo včeraj pridobljeno gradbeno dovoljenje, in Lendava (I. faza 38 stanovanj). Za leto 2026 so predvideni prva faza projekta Ob Savi v Kranju (187) ter prvi del projektov na Lukovici (80) ter prva faza Podutik Glince v Ljubljani (60). Za vse je poleg lastnih sredstev sklada predvideno financiranje z nepovratnimi sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost in posojili Razvojne banke Sveta Evrope. Skupna ocenjena vrednost letos končanih projektov in projektov v gradnji je 152,4 milijona evrov.
Po letu 2025 je predvidena investicija v 1287 stanovanj, od tega 80 oskrbovanih, investicijska vrednost je ocenjena na 242,5 milijona evrov, a sredstev za to še ni zagotovljenih. Gre za Podutik Glince, 2. faza (327 stanovanj), Brod Drage, Novo mesto (150), Novo Pobrežje, Maribor (371 stanovanj + 60 oskrbovanih), Ob Savi 2. faza, Kranj (78), Podbreznik Enklava E1, Novo mesto (25 + 20), Lendava, 2. faza (38), Škotin, Dragomelj (130), Straža, Jesenice (80) in Mlake, Tržič (8).
Soinvestitorstvo in sofinanciranje
Poleg lastnih investicij sklad zagotavlja stanovanja v soinvestitorstvu z občinami, v okviru katerega bo letos končanih 11 stanovanj v Slovenskih Konjicah, v letih 2024 in 2025 pa 83 v Novem mestu. Prek programa zagotavljanja ugodnih posojil sta letos končana projekta celjsko Dečkovo naselje (z 92 stanovanji) in ljubljanska Rakova Jelša II (156). V letu 2024 naj bi končali še dva: koprski Blok 3 v soseski Nova Dolinska (75 stanovanj) ter ljubljanska Zelena Jama F4 (88 stanovanj).
S sofinanciranjem z lokalnimi skupnostmi bo v letih 2023 in 2024 zagotovljenih 58 oskrbovanih stanovanj: v soinvestitorstvu letos 30 v Šmarju pri Jelšah ter s posojili letos 18 v Trbovljah in predvidoma leta 2024 deset v Veliki Polani. Na podlagi javnega razpisa je oziroma bo SSRS na trgu v letih 2023 in 2024 kupil 67 stanovanj, in sicer letos štiri v Sveti Ani ter leta 2024 35 na Ravnah na Koroškem in 28 oskrbovanih v Radljah ob Dravi.
