Minimalna plača bo 902 evra neto
Minimalna plača v letu 2024 bo 1254 evrov bruto oziroma 902 evra neto (izplačilo za nekoga brez vzdrževanih družinskih članov in delovne dobe). Redna uskladitev bo tako zadostila zgolj zakonski zahtevi, da se najnižji dohodek za polni delovni čas zviša najmanj z letno rastjo cen življenjskih potrebščin, ki je bila 4,2-odstotna, kar je v skladu s stališči delodajalcev, sindikati pa so zahtevali več.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je po posvetu s socialnimi partnerji danes določil, da se bo minimalna plača z lanskih 1203 evrov bruto letos zvišala za slabih 51 evrov na 1254 evrov bruto, kar je precej manj kot lani, ko se je uskladila za več kot 12 odstotkov, in tudi pod pričakovanji sindikatov. Se je pa že nekako nakazovalo, da se minister tokrat ne bo odločil za uveljavljanje diskrecijske pravice po bolj občutni indeksaciji, tudi zaradi fiskalnega pravila in drugih makroekonomskih kazalnikov.
Po formuli, ki se od leta 2021 uporablja za izračun minimalne plače, mora njen neto znesek za vsaj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Zakon pri tem določa, da se enkrat na leto uskladi še najmanj z inflacijo med predlanskim in lanskim decembrom, lahko pa minister pri tem upošteva še druge parametre, kot so gospodarske razmere, konkretno gibanje plač, zaposlenosti in gospodarske rasti.
»Leta 2018 smo postopoma v državnem zboru na pobudo stranke, ki ji pripadam, uvedli spremembe glede minimalne plače. Rezultati glede dviga minimalne plače, povprečne plače in produktivnosti od takrat so zgovorni. Primerjava sedemletnega obdobja od 2011 do 2017 in petletnega obdobja od 2018 do 2023 pokaže zanimive rezultate. Od leta 2011 do 2017 se je minimalna plača povečala za 17,4 odstotka. V zadnjih petih letih pa za 42,7 odstotka. Torej za trikrat več. Povprečna plača se je v sedmih letih povečala za 10,3 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 30,1 odstotka. Torej tudi za trikratnik.
Produktivnost pa se je v prvem obdobju povečala za 14,9 odstotka, od 2018 pa za 10,3 odstotka. Tu bistvenega premika ni bilo, o produktivnosti se bomo morali še precej pogovarjati,« je na posvetu s socialnimi partnerji poudaril Mesec, ki meni, da si moramo, če želimo državo, iz katere ljudje ne bodo bežali zaradi prenizkih plač, prizadevati za njihovo ustrezno rast.
Sindikati: Stroški presegajo inflacijo
Sindikati so se vsekakor zavzemali za več. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), s katero se strinjajo vse sindikalne centrale, je v začetku januarja ocenila, da zakonsko obvezni 4,2-odstotni dvig ni dovolj. Izrazili so pričakovanje po vsaj 7,5-odstotnem zvišanju.
»Menimo, da bi tak dvig pokril razliko v rasti osnovnih življenjskih potrebščin. Sadje se je, denimo, podražilo za 11 odstotkov, zelenjava za 9,2 odstotka, pekovski izdelki za 7,9 odstotka in tako naprej. To so seveda druge številke kot 4,2 odstotka, kolikor je decembra znašala letna inflacija,« je utemeljila predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Po njihovih izračunih bi to pomenilo 1293 evrov bruto oziroma 913 evrov neto (brez vzdrževanih družinskih članov).
»Glede na vse druge elemente, ki lahko vplivajo na višino minimalne plače, menimo, da je bila zamujena priložnost za višji dvig, ki bi sledil precej večjemu odstotku rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin. Kljub temu pa pozdravljamo dejstvo, da je vlada vsaj odstopila od prvotnega predloga v jesenskih mesecih, ki je predvideval zamrznitev višine minimalne plače,« so se odzvali v ZSSS, kjer predlagajo tudi spremembo zakona, po katerem bi se minimalni življenjski stroški ugotavljali bolj pogosto kot na vsakih šest let, kakor velja zdaj. Na MDDSZ podpirajo pogostejše izračune, saj bi ti bolj odražali dejansko stanje – od zadnjega izračuna, ki temelji na podatkih iz leta 2017, smo bili namreč priča številnim podražitvam.
Predstavniki delodajalcev so, tako kot vsako leto, zagovarjali izpolnjevanje 4,2-odstotnega zakonskega minimuma in so Meščevo odločitev pozdravili, tudi zato, ker je znesek iz leta 2023 za približno 30 odstotkov presegal minimalne življenjske stroške. »Vsakršen odmik od tega bi bil nesprejemljiv,« je komentiral Mitja Gorenšček glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije in dodal, da so razmere, v katerih posluje slovensko gospodarstvo, že dovolj zaostrene. »Poleg tega je vlada lani podjetjem že naložila dodatne obremenitve. Odločitev ministra za delo Luke Mesca je prava tudi z vidika javnofinančnega primanjkljaja,« je še ocenil. Po njegovih besedah je v gospodarstvu prejemnikov minimalne plače zelo malo.
Natančne številke niti ni mogoče dobiti, v javnem sektorju pa ima minimalno plačo nekaj več kot 27.000 uslužbencev.
Urejanje osnovnih plač
Je pa Luka Mesec naklonjen ideji sindikatov »enka je minimalka«, da bi se osnovna plača izenačila z minimalno. V nekaterih panogah v realnem sektorju je kar šest tarifnih razredov pod njo, v javnem sektorju 26 plačnih razredov, kar pomeni, da delodajalec doplača do minimalne plače, dodatki pa se obračunavajo od osnovne.
»Čas je, da minimalna plača postane osnovna in temelj vseh plačnih razredov. Poleg minimalne moramo zato urediti tudi razmerja glede ostalih plač. V skladu s tem pozivam sindikate in delodajalce, da letos ustrezno prenovimo kolektivne pogodbe v javnem in zasebnem sektorju. Delo vseh zaposlenih mora biti namreč ustrezno ovrednoteno in nagrajeno,« pravi minister. Sindikati mu pritrjujejo, da gre za eno ključnih področij, ki bo pripevalo k dostojnemu plačilu vsakega delavca, delodajalci pa so zadržani. »Osnovne plače so stvar kolektivnega dogovarjanja,« odgovarja Mitja Gorenšček.
Za rast cen življenjskih potrebščin se bodo februarja in marca zvišali tudi družinski in socialni transferji, precej večje redne uskladitve pa bodo prihodnji teden deležni upokojenci, ki se jim bodo pokojnine zvišale za 8,2 odstotka, če bo izračun po formuli, ki upošteva rast plač in inflacije, pokazal več, pa bodo februarja dobili še poračun.
