Mora teči kri, da se ukrepa?

Ljubljana – V Sloveniji mora tako rekoč teči kri, da bo tožilstvo izpeljalo postopek zaradi sovražnega govora, je na posvetu pri predsedniku republike opozorila odvetnica Nataša Pirc Musar. Prav visoke zahteve, da tožilstvo primere sovražnega govora sploh posreduje naprej sodišču, naj bi bile vzrok, da je zadnja leta vse manj prijav.

Tanko ločnico med svobodo govora in njegovo zlorabo – sovražnim govorom – so danes iskali povabljeni na posvet pri predsedniku Borutu Pahorju. »Svoboda govora je izjemno pomembna človekova pravica, brez katere ne bi bilo napredka in ne demokracije. S tresočo se roko je treba posegati na to področje,« je opozoril nekdanji predsednik ustavnega sodišča in eden od sodelujočih na posvetu Ernest Petrič. Svojo odgovornost na tem področju nosijo mediji, politiki in ne nazadnje tudi izobraževalni sistem, je bilo slišati. O tistih najhujših kršitvah pa bi se morali odločati v sodnih dvoranah. Saj je, tako Pirc Musarjeva, »sodstvo edino, ki nam lahko postavi ogledalo in meje«. A tu se, kot so med drugim ugotavljali včeraj, zadnja leta zatika.

Tožilstvo je pred petimi leti v pravnem stališču 297. člena kazenskega zakonika pojasnilo, da bo ukrepalo le, ko javno spodbujanje in razpihovanje sovraštva lahko ogrozita ali motita javni red in mir, oziroma drugače – neka abstraktna nevarnost ni dovolj za kazenski pregon sovražnega govora. Kazenski pregon je v Sloveniji povsem obstal, je povedala vodja pravne službe pri zagovorniku načela enakosti Neža Kogovšek Šalamon in pojasnila, da v Sloveniji zadnja leta zato skorajda nimamo sodne prakse s tega področja.
 

Pravno stališče postalo tudi družbeno

Da so pravna stališča tožilstva bistveno vplivala na družbeno dojemanje sovražnega govora, je prepričan tudi Andrej Motl s Spletnega očesa, ki deluje na fakulteti za družbene vede. Po letu 2013, ko je tožilstvo predstavilo pravno stališče, se število prijav sovražnega govora zmanjšuje. Pred sedmimi leti so policiji posredovali več kot 100 prijav, lani le še 25. Policija od lanskih 25, na katere so opozorili oni, nobene ni posredovala tožilstvu. »Zelo ozko razumevanje kaznivega sovražnega govora se je deloma preselilo tudi v splošno razumevanje sovražnega govora,« je dejal.

Sovražni govor na spletu se je iz novičarskih medijev in s spletnih forumov preselil na družbena omrežja. Je anonimnost, ki se je pogostokrat omenjala kot eden ključnih vzrokov pri spodbujanju sovraštva na spletu, tako še pomembna? »Prelom se je zgodil med tako imenovano begunsko krizo, ko se je začel sovražni govor odkrito, z imenom in priimkom,« je pojasnil Motl, a dodal, da so najhujši primeri še vedno objavljeni anonimno. Razmere so se sicer v zadnjih dveh letih, po podpisu kodeksa za boj proti sovraštvu na spletu, bistveno izboljšale tudi na družbenih omrežjih. Spletno oko je v sodelovanju z evropsko komisijo prvi monitoring na facebooku, twitterju in youtubu opravilo jeseni 2016. Takrat so ugotovili, da ni bil odstranjen niti en primer sovražnega govora. Pri tretjem monitoringu pa je delež odstranjenih primerov že znašal skoraj 80 odstotkov, je povedal Motl, a dodal, da so bile razlike med omrežji precejšne.

Matjaž Gruden, direktor za demokratično participacijo pri Svetu Evrope, je prepričan, da zelo veliko govorimo o človekovih pravicah tistih, ki sovražijo, malo pa o tistih, ki so osovraženi. »Ne želim si demokracije, ki bi bila odvisna samo od tožilcev.« Želi si več jasnih stališč in odgovornosti, tudi tistih, ki so na oblasti.