Ministrstvo za zdravje: Ne ukinjamo programov, smernico napačno interpretirali
Pred dnevi je završalo med zdravstvenimi domovi in splošnimi bolnišnicami zaradi smernic zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, ki določajo, da zavod za zdravstveno zavarovanje ne more skleniti pogodbe z izvajalcem za program z manj kot 0,2 tima. V Sloveniji bi tako ostalo nefinanciranih skupno 163 javnih zdravstvenih programov. Tako direktorji zdravstvenih ustanov kot tudi pri skupnosti občin Slovenije so ministrstvo za zdravje pozvali, naj umakne smernico.
Z ministrstva za zdravje so za Delo potrdili, da je navedena smernica res vključena v usmeritve zdravstvene politike za leti 2024 in 2025. Pri tem so poudarili, da se »posameznih smernic ne uvaja ad hoc, temveč jih je treba proučiti in šele nato lahko služijo kot osnova za uvrstitev v bodisi splošni dogovor bodisi v uredbo«. Zatrdili so, da ministrstvo ne ukinja programov.
»Na podlagi smernice smo skupaj z deležniki v zdravstvu identificirali izvajalce, ki imajo programe nižje od 0,2, vendar bi bili zmožni izvesti več programa glede na število čakajočih in potrebe prebivalstva. Programe je namreč treba uskladiti z dejanskimi potrebami prebivalstva, saj se marsikje program, kljub preseganju plana, v preteklih letih ni povečeval,« so dodali.
Konkretna smernica je bila za nekatere sporna, so dodali na ministrstvu, »ker so jo narobe interpretirali«. Ob tem naj poudarimo, da so ji nasprotovali tako v Skupnosti občin Slovenije kot pri Združenju zdravstvenih zavodov. Smernica v 9. točki navaja: »ZZZS ne more skleniti pogodbe z izvajalcem za program, kjer ima izvajalec manj kot 0,2 tima.«
Na ministrstvu za zdravje si bodo po njihovih besedah prizadevali, da bodo imeli izvajalci na programih, ki se financirajo po realizaciji, v največji meri vsaj 0,2 tima, ker je s tem zagotovljena tako večja dostopnost, kot tudi večja varnost obravnave pacientov. In dejstvo je, da v večini ambulant realizacija že presega ta mejnik. V izjemnih primerih, kjer je to posebej utemeljeno (manj poseljena območja) pa da bodo v uredbi podali rešitve, ki bodo dvig programa stimulirale, seveda v skladu s potrebami prebivalstva.
Splošnega dogovora za leto 2024 partnerjem ni uspelo doseči. Na ministrstvu za zdravje so v odgovoru izpostavili, da njihov namen »nikoli in v ničemer ni ukinjanje programov izvajalcev, kar bi pomenilo zmanjšanje dostopnosti. Prav nasprotno, glavni cilji mandata ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel da so povečanje dostopnosti, vzdržnost zdravstvenega sistema in kakovost zdravstvenih storitev.« To, so dodali, je eden od temeljnih ciljev usmeritev, zato bodo presojali vsako posamezno smernico.
Poudarili so še, da je namen sporne smernice, ki bi najbolj prizadela prebivalce od večjih mestnih središč oddaljenih območij, da se znotraj programov poišče tiste, »kjer pogodbeni obseg programa predstavlja omejitev pri povečevanju programa zaradi administrativnih in drugih proceduralnih ovir, ki jih je možno odpraviti in s tem povečati dostopnost«.
Ministrica jasna – program bomo povečali
Tudi pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so opozorili, da navedena smernica, upoštevajoč dejstvo, da v njej ni določeno, da se ti programi prenesejo na druge izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki program izvajajo v višjem obsegu, vpliva na zmanjšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in posledično podaljšanje čakalnih dob. Prav tako menijo, da je »navedena smernica v neskladju z veljavno zakonodajo v primeru izvajalcev zdravstvene dejavnosti s koncesijo oziroma se je v tem primeru ne bo dalo izvesti, s čimer pa so javni zdravstveni zavodi znova v neenakopravnem položaju«.
Direktor Zdravstvena doma (ZD) Idrija Tomaž Glažar v odzivu na pojasnilo ministrstva najprej ni bil optimističen. Če bi ministrstvo preučilo učinkovitost programov, bi v ZD Idrija sicer obdržali financiranje ambulante za zgodnjo obravnavo otrok, še zmeraj pa bi izgubili financiranje rentgena. Kljub temu da je za to storitev veliko povpraševanja, da v ZD Idrija prihajajo pacienti iz občin Idrija, Cerkno in tudi Žiri ter okolice, ne dosegajo »meje«, ki jo je na papirju postavilo ministrstvo za zdravje.
»Nerazumljivo mi je pojasnilo ministrstva v delu o administrativnih in drugih proceduralnih ovirah, ki s financiranjem 0,2 tima nimajo nobene povezave,« je bil oster Glažar. Če ministrstvo te smernice ne bo umaknilo oziroma če bodo krajani občin Idrija in Cerkno res izgubili pravico, da jim rentgen financira ZZZS, je direktor ZD Idrija za paciente prizadetih občin pripravljen poiskati pravno varstvo. Krajani Idrije in Cerknega so rentgen lani financirali sami, zdaj pa naj bi morali to storitev plačevati ali pa jo na stroške ZZZS poiskati v Ljubljani oziroma Novi Gorici.
Ministrica za zdravje je bila za konkreten primer zelo jasna, pa so v sporočilu za javnost zapisali člani Gibanja Svoboda iz Cerknega: »Zdravstveni dom Idrija presega realizacijo programa za rentgen, njihova realizacija je namreč 172-odstotna. Zato je smiselno, da program povečamo v skladu s potrebami prebivalcev«, je dejala Valentina Prevolnik Rupel in s tem razjasnila ugibanja, kaj se bo zgodilo s programom rentgena in ukinjanjem nekaterih drugih programov v ZD Idrija.
Deficitarna obravnava bolnikov v Zasavju
Ukinjanje financiranja z manj kot 0,2 tima bi prizadelo zdravstvene domove in splošne bolnišnice po celotni državi. V Splošni bolnišnici Trbovlje so opozorili, da bi bil to zanje velik problem, predvsem finančne narave, na področju programov, ki so stroškovno učinkoviti in poznani, kot na primer enota žilnih pristopov. »Ukinitev timov bi za nas pomenila deficitarno obravnavo bolnikov v Zasavju kot tudi drugih prebivalcev Slovenije, ki potrebujejo tovrstno oskrbo,« so dodali.
Za leto 2023 je načrtovana vrednost programov 5,5 milijona evrov. Brez pravice iz obveznega zavarovanja se bo dostopnost do rentgenskih storitev ukinila v 13 izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma v 51 občinah.
Kaj pomeni 0,2 tima
0,2 tima pomeni, da je tedenski delovni čas osem ur oziroma efektivni ordinacijski čas 6,5 ure na teden (efektivni delovni čas je čas dela v ambulanti s pacienti; eno uro ima zdravnik za pripravo in pol ure za malico). Ambulanta v tem primeru dela en dan v tednu ali pa je ordinacijski čas razporejen na več dni (recimo 6,5 ure ordinacijskega časa se razdeli na dva dni). V dejavnostih na območju sevanja, kot je, recimo, rentgen, pa to pomeni 5,7 ure na teden efektivnega ordinacijskega časa.
