Napeto zaradi morebitnih izločitev
»Vse bo jasno v ponedeljek,« je na vprašanje, ali drži, da bo državni zbor kot ena izmed strank v postopku predlagal izločitev ustavnega sodnika Klemna Jakliča iz odločanja o noveli zakona o RTV Slovenija – to bi sicer lahko storila tudi vlada –, odgovorila predsednica odbora za kulturo Tamara Vonta.
Jaklič je, kot so opozorili v Mladini, na Radiu Ognjišče namreč javno izražal nasprotovanje oziroma najmanj dvom o smiselnosti novele zakona o RTV Slovenija, o kateri so ustavni sodniki prejšnji teden šele začeli vsebinsko presojati, potem ko so pred skoraj dvema mesecema začasno zadržali izvajanje ključnih členov.
»Morda bi življenje tega instituta v prihodnjih desetletjih prineslo neko depolitizacijo pod predpostavko, da je sistem zdaj spolitiziran – (gre za) hipotetično predpostavko, zaradi argumenta. A to bo opazno šele po letih življenja tega mehanizma, ki smo ga mi že imeli, a tega ni zagotovil. Ampak morda, pustimo upanju upanje,« je dejal Jaklič, ki je prav tako na tribuni Za boljši program javne radiotelevizije 20. septembra 2005 zagovarjal Grimsove rešitve sedanjega zakona.
Pod predlog za izločitev se je danes podpisala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in opozorila prav na Jakličeva zavzemanja v referendumski kampanji leta 2005. »Kot je razvidno iz priloženega gradiva, je Jaklič intenzivno zagovarjal zakonske rešitve, ki jih zakon, ki je predmet ustavnopravne presoje, spreminja. Ta zavzemanja so daleč presegla načeloma dovoljeno dejavnost sodnikov in drugih pravnikov, da prispevajo k pravnemu napredku in razvoju.«
Izločitev lahko nagne tehtnico
Vse kaže, da bi bila pred ustavnimi sodniki ta teden dva predloga za izločitev, saj je v četrtek, ko je bila zadeva ponovno uvrščena na dnevni red, prvi podpisani predlagatelj pobude za ustavno presojo Peter Gregorčič predlagal izločitev ustavne sodnice Neže Kogovšek Šalomon. To je storil po tem, ko so na TV Slovenija in Novi24TV sprožili polemiko, ali bi njeno dopolnilno delo na Mirovnem inštitutu – za to ima tako kot še pet sodnikov tudi dovoljenje delodajalca – lahko vplivalo na njeno pristranskost v tej zadevi, saj je inštitut sodeloval pri pripravi intervencije nevladnih institucij, ki je bila vložena na to temo ta teden, in tudi v predreferendumski kampanji. Pravna mreža za varstvo demokracije, ki občasno sodeluje tudi z Mirovnim inštitutom, pa je sodelovala pri pripravi izhodišč omenjene novele.
»Glede izločanja je mogoče reči le, da izločitev sodnika lahko predlagajo udeleženci postopka ali sodnik sam, vedno pa o tem odločijo drugi sodniki,« pojasnjuje Sebastian Nerad, generalni sekretar ustavnega sodišča, ki nam je po četrtkovi seji sporočil tudi, da o izločitvi Neže Kogovšek Šalomon, ki je bila sicer odsotna zaradi službene poti, še niso sprejeli nobene odločitve.
In zakaj gre za pomembno vprašanje? Izločitev le enega ali drugega sodnika iz odločanja bi po izločitvi sodnika Roka Čeferina, čigar pisarna sodeluje z RTV Slovenija, tehtnico lahko nagnila v korist ene ali druge strani, ki sta se vzpostavili ob začasnem zadržanju novele zakona o RTV Slovenija in za kateri se v javnosti predvideva – morda le z izjemo ustavnega sodnika Mateja Accetta, ki je na koncu nagnil tehtnico –, da bosta glede na predstavljena mnenja vztrajali pri svojih argumentih.
