Nekdanji direktor PU Ljubljana premeščen, a zanika politične pritiske
Boštjan Glavič, ki je PU Ljubljana vodil do 30. septembra, je na seji komisije DZ, ki preiskuje sum političnega vmešavanja v delo policije, zanikal morebitne politične pritiske na njegovo delo. Opomin pred odpovedjo delovnega razmerja pa je dobil, ker je bila 25. junija na protestu na Prešernovem trgu ukazana odstranitev t. i. rumenih jopičev.
Ukaz za posredovanje na protestu ob Prešernovem spomeniku je dal vodja varovanja Nermin Isić, ki je prav tako dobil opomin pred odpovedjo delovnega razmerja, je danes povedal Glavič, ki je ljubljansko policijsko upravo začel voditi konec marca.
»Malce nenavaden« seznam
Zagotovil je, da so policisti ob posredovanju na protestu delali strokovno in zakonito, hkrati pa so preprečili hujše kršitve javnega reda in miru. Poziv protestnika Jaše Jenulla policiji, naj odstrani t. i. rumene jopiče, pa na delo policije ni vplival, je poudaril na seji opozicijske preiskovalne komisije.
V času, ko je vodil ljubljansko policijsko upravo, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler nikoli ni prišel k njemu, minister za notranje zadeve Aleš Hojs pa samo enkrat, in sicer skupaj z generalnim direktorjem policije Antonom Olajem pred protesti 25. junija. Zanikal je, da bi jim minister predlagal kakšne ukrepe, ampak je Hojsa le zanimalo, ali so pripravljeni na protest.
Potrdil je, da so morali za Generalno policijsko upravo pripraviti seznam 30 policistov, ki so ukrepali proti rumenim jopičem. »To je bilo malce nenavadno,« je priznal. A seznam so morali poslati na Generalno policijsko upravo, ne politiki, je opomnil ob vprašanju, ali bi lahko zahtevo po tem seznamu označil kot politični pritisk.
Olaja prosil, da ga premesti
Na vprašanje o vlogi Alojza Sladiča v operativnem štabu 25. junija pa je dejal, da je bila njegova naloga kot predstavnika uprave uniformirane policije nuditi strokovno pomoč. Glaviču ni znano, zakaj prav on, prav tako ni vedel, da je bil Sladič v kadetski šoli leta 1990 in 1991 obravnavan kot ekstremist, ker naj bi nosil nacistične simbole in poveličeval nacizem.
Glavič je opomin pred odpovedjo delovnega razmerja, ki se je po njegovih besedah zagotovo nanašal na dogajanje 25. junija, sprejel kot dokončnega. »Nisem ga želel problematizirati,« je zatrdil. A osebno ga je doživel kot nezaupnico.
Ocenil je, da je bilo zaupanje med njim in generalnim direktorjem policije Olajem porušeno in da bo zato težko še naprej opravljal delo na mestu direktorja ljubljanske policijske uprave. Olaja je zato prosil, da ga premesti. Tako je zdaj pomočnik direktorja Policijske akademije v Tacnu.
Aktualni direktor zanikal očitke o prekomerni uporabi sile 5. oktobra
Zadnji, ki je bil danes zaslišan pred komisijo DZ,je bil direktor PU Ljubljana Janez Rupnik. Zanikal je očitke, po katerih naj bi policija na protestih 5. oktobra prekomerno uporabila plinska sredstva in vodni curek. Ukrepanje policije je bilo strokovno in zakonito, je zatrdil.
»Vsi primeri so bili pretehtani,« je zatrdil Rupnik, ki je na čelu Policijske uprave (PU) Ljubljana od 1. oktobra. Protestniki so se nasilno upirali policistom, je pojasnil. Po njegovih besedah so protestniki na vseh lokacijah ves čas delovali proti policiji.
Na ugotovitve iz poročila strokovne komisije, da so bili plinski naboji uporabljeni nepravilno, pa je dejal, da se je zaradi stresne situacije lahko zgodila manjša nepravilnost. Določenih stvari pri uporabi prisilnih sredstev po njegovih besedah ni mogoče predvideti.
Sicer pa so občane že dan prej posvarili pred neprijavljenim shodom. Ob tem je izpostavil, da zakonodaja ne sledi dogajanju v praksi, zato ima policija pri varovanju neprijavljenih protestov zelo težko nalogo.
V operativni štab sta po njegovih besedah 5. oktobra prišla tudi državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler in generalni direktor policije Anton Olaj, da bi videla, kakšna je situacija. Rupnik je zanikal, da bi Kangler dal kakšna navodila policiji.
Na vprašanje, ali bo zaradi ugotovljenih nepravilnosti odstopil z mesta direktorja PU Ljubljana, je zatrdil, da ne bo.
»Da bi upravičili pričakovanja politike, so ravnali še ostreje«
Po koncu seje je predsednik preiskovalne komisije Rudi Medved (LMŠ) ocenil, da so tisti, ki so na protestih 5. oktobra odločali, kako bodo ravnali, zelo dobro vedeli, kaj se je zgodilo s tistimi, ki so 25. junija po prepričanju politike premalo ostro nastopili proti protestnikom.
»Da bi upravičili pričakovanja politike, so ravnali še ostreje, kot bi bilo treba, ter naleteli na aplavz politike in na pohvalo, da je policija, ki vsevprek strelja z naboji, končno moderna evropska policija,« je dejal v izjavi za medije. Politika je kadrovsko na vseh ključnih mestih v policiji po Medvedovih besedah že dosegla svoje, zato se boji, da bo v prihodnjih posredovanjih policije še več represije, da bi bila bolj všeč politiki.
Komentiral pa je tudi nedavno objavljeno poročilo strokovne komisije, ki jo je po shodu 5. oktobra v Ljubljani imenoval generalni direktor policije Anton Olaj. Ocenila je, da so policisti prisilna sredstva uporabili strokovno in zakonito, kljub temu pa je opozorila na nekatere nepravilnosti. Slednje je izpostavil tudi Medved. »Tudi komisija, ki jo je ustanovila policija, ni mogla mimo nekaterih dejstev, na katere smo opozarjali, namreč da je šlo za prekomerno uporabo prisilnih sredstev, solzivca in vodnega topa. To je zapisala črno na belem,« je dejal.
Komisija je danes z ugotovitvami poročila soočila direktorja ljubljanske policijske uprave Rupnika. »Frapantna je ugotovitev, da se njemu to ne zdi popolnoma nič sporno in na vprašanje, ali lahko v prihodnje, če bo prišlo do uporabe prisilnih sredstev, ponovno pričakujemo streljanje plinskih nabojev na prazne trge, skomigne z rameni, da je pač situacija na terenu takšna, da je težko odgovarjati, kaj in kje so bo zgodilo,« je še izpostavil Medved.
