O čem bomo odločali na referendumih
Doslej je v zgodovini samostojne države potekalo 20 zakonodajnih referendumov, zadnji julija lani, in sicer o zakonu o vodah. Kot kaže, pa bomo jeseni torej – natančen datum še ni znan – na zahtevo SDS odločali še o spremembah zakona o vladi, spremembah zakona o RTV Slovenija in spremembah zakona o dologotrajni oskrbi. Kakšna je torej njihova vsebina ...
-
Spremembe zakona o vladi
Ker so v SDS vložili zahtevo za posvetovalni referendum, se je vlada sprva oblikovala po veljavnem zakonu, v katerem je 17 resorjev. Že od vsega začetka pa je predsednik vlade napovedoval povečanje in prenos več področji.
Izobraževalno ministrstvo bi se razdelilo na visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki bi ga vodil minister Igor Papič, njegov državni sekretar Darjo Felda pa bi prevzel vzgojo in šolstvo. Sedanji minister za infrastrukturo Bojan Kumer bi prevzel ministrstvo za podnebje in energijo, infrastrukturo pa bi vodila državna sekretarka Alenka Bratušek. Ne sprememba vodstva, pač pa le status ministrstva pa čaka sedanjo službo za razvoj in kohezijsko politiko in službo za digitalno preobrazbo.
Po zadnji interpretaciji pa naj bi zaslišanje opravila tudi še gospodarski minister, ki naj bi pod svoje okrilje dobil področje športa, in okoljski minister.
Luka Mesec, ki naj bi zasedel ministrstvo za solidarno prihodnost, pa je napovedal, da tega resorja ne glede na referendum ne bo in da bodo ta področja le priključili ministrstvu za delo, ki ga vodi že sedaj.
-
Spremembe zakona o RTV Slovenija
Ne, spremembe ne predvidevajo višjega RTV-prispevka ali cenzure, kot to navajajo v SDS. Je pa z morebitno uveljavitvijo zakona o RTV Slovenija res mogoče pričakovati, da bi se lahko zamenjalo vodstvo javne radiotelevizije. Predviden je namreč nov način imenovanja v vodstvene in upravljalske strukture, dosedanjim 29 programskim svetnikom in 11 nadzornikom pa bi prenehal mandat.
Po novem bi RTV Slovenija imel 17-članski svet, v katerega bi šest članov imenovali zaposleni, preostalih 11 članov pa na podlagi izvedenih javnih pozivov različne organizacije. Državni zbor ne bi imenoval več nikogar. Kot posvetovalno telo sveta pa predlog uvaja petčlanski finančni odbor, javni zavod bi po predlogu vodila in upravljala štiričlanska uprava.
Ministrstvo za kulturo kot razloga za spremembe navaja željo po depolitizaciji RTV Slovenija.
-
Spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi
Veljavna novela zakona o dolgotrajni oskrbi predvideva zamik začetka njegove uporabe za eno leto - da se v njem zapisane rešitve ne bi začele uporabljati januarja 2023, kot je prvotno zastavila Janševa vlada, temveč januarja 2024. Medtem pa bi na ministrstvih za zdravje in delo, družino in socialne zadeve določila v njem tudi temeljito prenovili. Zakaj se zdi aktualni vladi to potrebno? Med drugim zato, ker je predpis, ki ga je Janševa vlada uvrstila med mejnike v načrtu za okrevanje in odpornost, po mnenju direktorjev domov za starejše, oskrbovalcev in tudi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je določen za nosilca in izvajalca zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, v obstoječi obliki v praksi ni izvedljiv. Pomakljivosti se kažejo v številnih točkah, predvsem pa mu manjka ključen element – uvedba vzdržnega sistema financiranja.
Trditve SDS, da so v tem referendumu proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe, so zavajajoče, saj se na podlagi njihovega zakona niti ne more vzpostaviti.
