O plinu, ki ga je v torek uporabila policija
Solzivec je ime za več kemičnih orožji, njihovi učinki na ljudi pa so slabo raziskani.
Odpri galerijo
Uporaba solzivca v vojni je prepovedana, uporaba nad civilisti pa vse pogostejša. FOTO: Eržen Jure/Delo
V torek je policija na Ljubljano izstrelila in odvrgla rekordno količino, več kot štiristo nabojev in ročnih bomb solzivca. Plin so na lastni koži občutili ne le protestniki, temveč tudi številni prebivalci in obiskovalci glavnega mesta, ne glede na starost, spol ali politično opredeljenost. Oblaki solzivca so zajeli ulice, avtobusne postaje, trgovine in celo otroška igrišča.
Solzivec ni živčni plin, kot številni napačno navajajo na družbenih omrežjih, pač pa v kemično orožje predelana pekoča sestavina čilijev ali podobnih dražečih kemičnih spojin. Iz napisov na najdenih izstrelkih je razvidno, da je policija v Ljubljani uporabila 2-klorobenzalmalononitril, bolje znan kot CS plin, najpogosteje uporabljan tip plinskega solzivca.
CS plin je bil odkrit že leta 1928, konec petdesetih let pa je z njegovo uporabo pričela ameriška vojska. Kot kemično orožje je bil uporabljen na številnih bojiščih, vključno z Vietnamom, vendar pa je uporaba v vojni prepovedana s Konvencijo o kemičnih orožjih že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. A medtem, ko mednarodno pravo uporabo solzivca prepoveduje, ga za uporabo na lastnem ljudstvu dopuščajo številne države.
Priljubljenost uporabe solzivca za razganjanje množic je po svetu močno narasla v zadnjih letih. Podobno ga je tudi v Slovenija policija pričela rutinsko uporabljati na protestnikih šele v zadnjem času. Kljub temu, da naj ne bi bil smrtno nevaren, je obširna uporaba po svetu povzročila že kar nekaj smrtnih žrtev in hujših poškodb. Večina se jih zgodi, ko izstrelki solzivca ljudi zadenejo v glavo, vendar so dokumentirane tudi številne žrtve zaradi vdihavanja plina. V Egiptu je denimo umrlo 37 ljudi, ko je policija zaplinila avtobus.
Običajni učinki solzivca na ljudi so pekoč občutek v očeh, dihalih, na sluznici in koži, kašljanje, solzenje, dušenje in stiskanje v prsih, slabost, bruhanje in diarejo. Ob večjih koncentracija, daljši izpostavitvi plinu ali predhodnih zdravstvenih težavah, pa so učinki lahko tudi smrtno nevarni. Na koži se lahko pojavijo otekline in mehurji, iz Anglije je denimo znan primer človeka, ki je zaradi curka solzivca v obraz ostal trajno iznakažen. Na očeh lahko pride do hujših poškodb, tudi stalne slepote. Pojavijo se lahko krvavitve prebavnega trakta. Pljuča in dihalne poti pričnejo krvaveti in dobijo trajne poškodbe, razvije se lahko astma ali bronhitis, v hujših primerih se dihanje ustavi. Raziskave po masovni uporabi solzivca na protestnikih v Turčiji pa kažejo, da lahko dihalne težave, bolečine in krvavitve trajajo tudi več tednov. Pri nekaterih ljudeh solzivec lahko sproži nevarno alergijsko reakcijo.
Proti učinkom CS plina ni protistrupa. Ob stiku plina s kožo ali dihali je priporočene spiranje z vodo in otroškim šamponom, ob resnejših simptomih pa čim hitrejša medicinska pomoč.
Nekatera poročila solzivec povezujejo s spontanimi splavi, študija izvedena na protestnicah v ZDA pa ugotavlja, da je več kot polovica CS plinu izpostavljenih žensk poročala o nenadni in nepričakovani menstruaciji. O podobni izkušnji so letos pomladi poročale tudi številne protestnice izpred Roga.
Šest tisoč mladih vojakov, ki so jih v epidemiološki študiji v ZDA izpostavili CS plinu je kmalu po izpostavitvi razvilo visoko tveganje za akutne dihalne bolezni, solzivec pa je bil povezan tudi s povečanjem primerov gripe. Študija iz Južne Koreje ugotavlja, da je solzivec pri ljudeh z dihalnimi težavami kot je astma povzročil drastično poslabšanje stanja, ki je lahko zahtevalo dolgotrajno hospitalizacijo. Te ugotovitve nakazujejo, da je uporaba solzivca med epidemijo visoko nalezljive dihalne bolezni lahko smrtno nevarna za mnoge med udeleženci protesta in mimoidočimi.
Številni strokovnjaki svarijo, da učinki solzivca na ljudi niso dovolj dobro raziskani. Večina raziskav namreč poteka na živalih in zdravih posameznikih v nadzorovanem okolju, kar ni primerljivo z dejanskim stanjem ob uporabi solzivca na množici, kjer koncentracije zlahka presežejo razmeroma varne meje, mnogi pa imajo, zlasti med epidemijo koronavirusa, predhodne poškodbe dihal. Ker so solzivec testirali predvsem za vojne namene, zanesljivih znanstvenih raziskav o vplivu na ženske, otroke in starejše in ljudi z zdravstvenimi težavami ne obstajajo.
Solzivec ni živčni plin, kot številni napačno navajajo na družbenih omrežjih, pač pa v kemično orožje predelana pekoča sestavina čilijev ali podobnih dražečih kemičnih spojin. Iz napisov na najdenih izstrelkih je razvidno, da je policija v Ljubljani uporabila 2-klorobenzalmalononitril, bolje znan kot CS plin, najpogosteje uporabljan tip plinskega solzivca.
CS plin je bil odkrit že leta 1928, konec petdesetih let pa je z njegovo uporabo pričela ameriška vojska. Kot kemično orožje je bil uporabljen na številnih bojiščih, vključno z Vietnamom, vendar pa je uporaba v vojni prepovedana s Konvencijo o kemičnih orožjih že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. A medtem, ko mednarodno pravo uporabo solzivca prepoveduje, ga za uporabo na lastnem ljudstvu dopuščajo številne države.
Nesmrtonosno orožje, ki povzroča smrti
Priljubljenost uporabe solzivca za razganjanje množic je po svetu močno narasla v zadnjih letih. Podobno ga je tudi v Slovenija policija pričela rutinsko uporabljati na protestnikih šele v zadnjem času. Kljub temu, da naj ne bi bil smrtno nevaren, je obširna uporaba po svetu povzročila že kar nekaj smrtnih žrtev in hujših poškodb. Večina se jih zgodi, ko izstrelki solzivca ljudi zadenejo v glavo, vendar so dokumentirane tudi številne žrtve zaradi vdihavanja plina. V Egiptu je denimo umrlo 37 ljudi, ko je policija zaplinila avtobus.
Na Ljubljano so policisti izstrelili več kot 400 nabojev in ročnih bomb s solzivcem. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Običajni učinki solzivca na ljudi so pekoč občutek v očeh, dihalih, na sluznici in koži, kašljanje, solzenje, dušenje in stiskanje v prsih, slabost, bruhanje in diarejo. Ob večjih koncentracija, daljši izpostavitvi plinu ali predhodnih zdravstvenih težavah, pa so učinki lahko tudi smrtno nevarni. Na koži se lahko pojavijo otekline in mehurji, iz Anglije je denimo znan primer človeka, ki je zaradi curka solzivca v obraz ostal trajno iznakažen. Na očeh lahko pride do hujših poškodb, tudi stalne slepote. Pojavijo se lahko krvavitve prebavnega trakta. Pljuča in dihalne poti pričnejo krvaveti in dobijo trajne poškodbe, razvije se lahko astma ali bronhitis, v hujših primerih se dihanje ustavi. Raziskave po masovni uporabi solzivca na protestnikih v Turčiji pa kažejo, da lahko dihalne težave, bolečine in krvavitve trajajo tudi več tednov. Pri nekaterih ljudeh solzivec lahko sproži nevarno alergijsko reakcijo.
Proti učinkom CS plina ni protistrupa. Ob stiku plina s kožo ali dihali je priporočene spiranje z vodo in otroškim šamponom, ob resnejših simptomih pa čim hitrejša medicinska pomoč.
Pomanjkljive raziskave
Nekatera poročila solzivec povezujejo s spontanimi splavi, študija izvedena na protestnicah v ZDA pa ugotavlja, da je več kot polovica CS plinu izpostavljenih žensk poročala o nenadni in nepričakovani menstruaciji. O podobni izkušnji so letos pomladi poročale tudi številne protestnice izpred Roga.
Šest tisoč mladih vojakov, ki so jih v epidemiološki študiji v ZDA izpostavili CS plinu je kmalu po izpostavitvi razvilo visoko tveganje za akutne dihalne bolezni, solzivec pa je bil povezan tudi s povečanjem primerov gripe. Študija iz Južne Koreje ugotavlja, da je solzivec pri ljudeh z dihalnimi težavami kot je astma povzročil drastično poslabšanje stanja, ki je lahko zahtevalo dolgotrajno hospitalizacijo. Te ugotovitve nakazujejo, da je uporaba solzivca med epidemijo visoko nalezljive dihalne bolezni lahko smrtno nevarna za mnoge med udeleženci protesta in mimoidočimi.
Številni strokovnjaki svarijo, da učinki solzivca na ljudi niso dovolj dobro raziskani. Večina raziskav namreč poteka na živalih in zdravih posameznikih v nadzorovanem okolju, kar ni primerljivo z dejanskim stanjem ob uporabi solzivca na množici, kjer koncentracije zlahka presežejo razmeroma varne meje, mnogi pa imajo, zlasti med epidemijo koronavirusa, predhodne poškodbe dihal. Ker so solzivec testirali predvsem za vojne namene, zanesljivih znanstvenih raziskav o vplivu na ženske, otroke in starejše in ljudi z zdravstvenimi težavami ne obstajajo.
