Ostre besede in prednovoletno preštevanje glasov
Ustavna komisija je pred desetimi dnevi potrdila prvi razdelek ustavnega zakona, ki se nanaša na spremembo imenovanja sodnikov. V postopek ga je dala koalicija, pod pogojem, da se spremenita tudi sestava sodnega sveta in imenovanje članov, pa ga podpira tudi NSi, kar so zdaj potrjevali celo na svetu stranke. Kljub ostrim kritikam SDS, ki letijo predvsem na njihovo nekdanjo koalicijsko partnerico, je članstvo soglasno pritrdilo vodstvu. Kaj je v ozadju in zakaj spremembe še ne bodo pod streho pred novim letom?
Pred glasovanjem o drugem razdelku in amandmajih so zadnjo sejo ustavne komisije na predlog poslanke Gibanja Svoboda Lucije Tacer prekinili. Zaradi odhoda poslanca predstavnika madžarske manjšine Ferenca Horvátha tik pred glasovanjem, ki je to menda vnaprej napovedal, glasov za potrditev sprememb tako ni bilo več dovolj. Zasedanje naj bi nadaljevali naslednji delovni dan, a seja do zdaj ni bila sklicana. Predsednik ustavne komisije Jožef Horvat, poslanec NSi, nam je dejal, da bo nadaljevanje seje predvidoma januarja prihodnje leto.
V ozadju pa so se – tudi zaradi njegovega molka – razširile govorice, da bi SDS Horvátha lahko prepričala, naj sprememb ne podpre. Kot rečeno, na naše klice in vprašanja se Horváth, ki bo predvidoma dva tedna bolniško odsoten, ni odzval. Njegov poslanski kolega Felice Žiža pa nam je povedal, da bosta res zahtevala še nekatera pojasnila. O končnem glasovanju pa se še ni mogel izreči. Glasov v državnem zboru za dvetretjinsko končno glasovanje imajo koalicijske stranke Gibanja Svoboda, SD in Levica skupaj z NSi sicer dovolj, a zaradi sestave ustavne komisije se torej zatika pri predhodnem glasovanju na tem parlamentarnem delovnem telesu, kjer je prav tako nujna dvetretjinska podpora.
Netenje spora
»Monopol tranzicijske levice v sodstvu bo trajno zaklenjen,« svoje nasprotovanje utemeljuje prvak SDS Janez Janša, ki ga ne moti samo sprememba imenovanja sodnikov – ki bi pristojnost imenovanja sodnikov iz državnega zbora prenesla na predsednika republike –, ampak tudi predlog NSi, da bi se zakonske spremembe o sodnem svetu pa tudi člani sodnega sveta, ki jih voli državni zbor, od zdaj potrjevali z dvetretjinsko večino. Namesto sedanjih 11 bi sodni svet imel sicer 15 članov, čemur nasprotuje tudi sodstvo.
»Postopki bodo morali biti bolj transparentni in dobro utemeljeni. To seveda ne ustreza vsem tistim, ki so do zdaj obvladovali sodni sistem. Kako močni so pritiski, da se nič ne spremeni, se je videlo že na zadnji seji ustavne komisije. Koaliciji namreč ni uspelo zagotoviti ustreznega števila poslancev, da bi spremembe lahko podprli. Dodatno te pritiske stopnjuje tudi sodna elita v nedavnem pismu predsedniku ustavne komisije Jožefu Horvatu, v katerem zahteva, da predlagane spremembe ustave oceni Beneška komisija,« pa so po svetu stranke ostri v NSi.
Neuradno v potezah SDS sicer vidijo namerno netenje spora, ki spominja na novelo zakona o arhivih, za to, da bi krepil svojo bazo in sejal dvom o volivcih NSi, ki se mu je odrekla kot potencialnemu predsedniku vlade.
