Podhranjene občine čakajo sogovornika

Analiza financiranja občin je dokazala, da lokalna raven dobi premalo denarja, vprašljiva je tudi nova metodologija izračuna povprečnine.
Fotografija: Pri izračunu povprečnih stroškov za financiranje nalog občin se ne upoštevajo izdatki, ki jih občine imajo, če se odločijo, da bodo svojim občanom pomagale z enkratnimi socialnimi pomočmi. FOTO: Jožže Suhadolnik
Odpri galerijo
Pri izračunu povprečnih stroškov za financiranje nalog občin se ne upoštevajo izdatki, ki jih občine imajo, če se odločijo, da bodo svojim občanom pomagale z enkratnimi socialnimi pomočmi. FOTO: Jožže Suhadolnik

Celje – Analiza financiranja občin, ki jo je naročila Skupnost občin Slovenije (SOS), je potrdila to, na kar v občinah že dolgo opozarjajo: da financiranje ni ustrezno. Da so stroški višji, kot je določena povprečnina, ugotavljajo celo na ministrstvu za javno upravo. Pogajanja o višini povprečnine so mogoča od 1. septembra. V občinah pričakujejo resen in konstruktiven pristop nove vlade.

Ali bo nova vlada takšen pristop tudi zmogla, je težko napovedati, da o lokalni samoupravi v predvolilnem boju v poplavi vseh mogočih tem sploh ni bilo govora, pa prav gotovo ne more biti dober znak. Niti tradicionalnih pomislekov o številu občin nobena od strank ni načela. Generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar pravi, da morda občine tako dobro delajo, da se o tem ni govorilo, a je na podlagi izkušenj bolj pesimistična: »Čeprav občine opravljajo najširši spekter nalog za prebivalce te države, prevzemajo vlogo regionalnih centrov in skoraj edine zagotavljajo nekakšen temeljni regionalni razvoj in skrbijo za ohranjanje živosti različnih delov države, so za tiste, ki se povzpnejo na državni tron, pogosto nezanimive in ne preveč privlačne za vzpostavljanje politične prezence.«

Dohodnina za občine

Očine že napovedujejo trd boj za svoj delež. Pripada jim 54 odstotkov zbrane dohodnine v državi (malo več kot 1,1 milijarde evrov), s tem se financira povprečnina, ki jo določijo glede na povprečne stroške občin na prebivalca. Preostali finančni viri občin so še nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga določijo občine same, in lastni viri, kot so koncesijske dajatve, takse, prihodki od glob …

...
...


S povprečnino in dodatnimi merili, kot je, na primer, dolžina lokalnih cest, izračunajo tako imenovano primerno porabo, ki je znesek, ki pripada posamezni občini. Če bi občine dobile manj, kot je izračunana primerna poraba, dobijo doplačilo iz državnega proračuna. Letos ga po nekaj letih prvič ne bo treba plačati nobeni občini. S tem denarjem naj bi občine uresničevale v pravilih določene naloge.

Infografika: Delo
Infografika: Delo


Nič za dežurno zobozdravstvo

Katere naloge se pri izračunu upoštevajo, je določeno v lani sprejetem pravilniku. V združenjih občin so pravilniku nasprotovali, saj naj bi umetno zniževal višino povprečnine. Zahtevali so, da država z združenji občin in občinami pregleda vse naloge ter šele potem pripravi pravilnik. Vidmarjeva pravi, da za zakonsko določene naloge zdaj navadno ni težav, zmanjka pa za druge naloge, ki izboljšujejo kakovost bivanja v posameznih občinah. Pri izračunu povprečnih stroškov za financiranje nalog občin se tako ne upoštevajo izdatki za društva, ki delujejo v javnem interesu, kot so na primer zavetišča za živali, pa izdatki za varuha bolnikovih pravic, tudi ne stroški nujne zobozdravstvene pomoči in dežurne službe na področju zdravstvenega varstva, niti ne dodatni popusti občin pri plačilu vrtcev ali enkratne socialne pomoči zaradi materialne ogroženosti.

Občine letos prejemajo 551 evrov povprečnine na prebivalca, prihodnje leto je predvidenih 558 evrov. Analiza in nova metodologija izračuna povprečnine je pokazala, da bi morala biti povprečnina prihodnje leto 630,70 evra. Z ministrstva za javno upravo so odgovorili, da njihovi izračunani povprečni stroški občin za leto 2019 znašajo 575,44 evra. Čeprav sami ugotavljajo, da je povprečnina nižja od stroškov, dodajajo: »Sistem financiranja občin tako kot sistemi financiranja vseh drugih javnih blagajn ne temelji na potrebah, ampak na razpoložljivosti virov in splošnih makroekonomskih razmerah v državi ter stanju javnih financ.«

Boštjan Brezovnik: »Vlade so od leta 2007 sistem financiranja občin prilagajale aktualnim političnim razmeram.« FOTO: Tadej Regent
Boštjan Brezovnik: »Vlade so od leta 2007 sistem financiranja občin prilagajale aktualnim političnim razmeram.« FOTO: Tadej Regent

Komentarji: