Golob: Slovenski vojak na Balkanu prispeva bistveno več, kot bi kje dugje
Slovenija je pripravljena v okviru krepitve Natove obrambne in odvračalne drže, o kateri so se dogovorili voditelji, sodelovati predvsem tam, kjer lahko največ prispeva, je po vrhu Nata v Madridu povedal premier Robert Golob. To je po njegovih besedah Zahodni Balkan, ki ga Nato ob usmerjenosti na vzhod Evrope ne sme prezreti.
»Izrazili smo jasno pripravljenost, da delujemo primarno tam, kjer lahko največ damo,« je Golob odgovoril na novinarsko vprašanje o vlogi Slovenije pri krepitvi obrambne in odvračalne drže Nata. Obenem je Slovenija na vrhu opozarjala na to, da je pravilno, da je Nato usmerjen na vzhod Evrope, vendar pa je enako pomembno, da se ne prezre »našega mehkega trebuha, to je Balkana«. Tam je Slovenija tudi bolj prisotna in usposobljena, je poudaril premier.
»Tako, da jaz verjamem, da en slovenski vojak na Zahodnem Balkanu prispeva bistveno več kot isti slovenski vojak na nekem drugem področju, ki ga manj pozna,« je ponazoril. Golob je pojasnil še, da je akcijski načrt za okrepitev Natove obrambne in odvračalne drže, v katerem bo tudi ocena, kdo lahko največ prispeva na določenem območju, še v pripravi.
Slovenski premier Golob pa ob tem poudarja, da se morajo posamezne članice Nata tudi na to vojno odzivati na tistih področjih, kjer lahko največ doprinesejo. »To zagotovo pomeni, da bo morala Slovenija temeljito pretehtati svojo obrambno in varnostno doktrino, vendar vedno znotraj Nata, ker samo znotraj Nata in skozi enotnost vseh članic Nata smo lahko uspešni pri soočanju z bodočimi izzivi,« je poudaril. Slovenija se bo tako po premierjevih besedah v okviru zavezništva posvetovala tudi pri pripravi načrta za povečanje proračunskih sredstev za obrambo, ki ga namerava vlada pripraviti v prihodnjih mesecih.
»Ne bomo premišljali izključno samo znotraj ozkega okvirja Slovenije in Slovenske vojske, ampak bomo razmišljali širše - nenazadnje so temu zavezništva tudi namenjena - in poiskali najboljše poti, kako lahko prispevamo k temu, da imamo ob povečanih sredstvih tudi bistveno več varnosti,« je poudaril premier.
V pogovoru z novinarjem britanskega BBC je Golob dejal, da je treba priti do dogovora med Natom in Rusijo. »Želimo ga spoštovati, nočemo izzivati ali ga kršiti,« je zagotovil. To je glavni razlog, da bo število vojakov nižje, kot je bilo pričakovano. Golob je izpostavil tudi informacijsko vojno, ki poteka na Zahodnem Balkanu, kjer po njegovem mnenju večina prebivalstva podpira Rusijo, medtem ko so vlade na strani Zahoda.
Edinstvena perspektiva
Ministrica za znanje zadeve Tanja Fajon je dejala, da so v Madridu opravili »zelo kakovostne in vsebinske razprave o grožnjah in izzivih našim demokracijam«. Poudarila le, da nova vlada v Sloveniji »obnavlja spoštovanje demokratičnih standardov«. Fajonova meni, da Nato ne sme biti samo vojaška zveza, temveč moramo zaščititi »institucije, da bodo naše demokracije močne«. Po njenem lahko Nato »naredi več z diplomacijo in politiko v boju za prehransko varnost, proti podnebnim spremembam in terorizmu«.
Slovenija bo pomoč Ukrajini nadaljevala z materialno, humanitarno in razvojno pomočjo je v Madridu dejala Fajonova in razpravo opisala kot »čustveno«, zavzela pa se je tudi za širitev Nata in EU.
Sodelovala je tudi v razpravi ministric za zunanje zadeve in obrambo na temo žensk, miru in varnosti, kjer so se prisotne strinjale, da moramo okrepiti vlogo žensk in edinstveno perspektivo, ki jo imajo o grožnjah in izzivih.
Voditelji Nata so v sredo na vrhu v Madridu potrdili krepitev obrambne in odvračalne drže, ki bo temeljila na treh elementih. Prvi je okrepitev prisotnosti, ki med drugim vključuje okrepitev bojnih skupin v nekaterih vzhodnih državah članicah na raven brigad. Drugi je več vnaprej nameščene opreme, tretji pa so enote, ki bodo doma, a bodo določene za delovanje na določenem območju v drugi državi, je v sredo pojasnil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
