Priznanje za politiko sprave, a le pred fotografijo fojbe
Rektor Univerze v Trstu Roberto Di Lenarda je nekdanjemu slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju in aktualnemu italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli danes podelil častna doktorata za njun prispevek k spravi in sožitju med sosednjima narodoma. V ozadju pa je bila le fotografija obeh predsednikov, ko sta se pred dobrimi tremi leti poklonila žrtvam pred bazoviškim rudniškim jaškom, tako imenovano bazoviško fojbo. Ni pa bilo tudi njune fotografije pred spomenikom bazoviških junakov.
»Ob podelitvi priznanj ni bilo ne fotografije bazoviške gmajne, kjer je spomenik našim bazoviškim junakom, ne Narodnega doma, zaradi česar se je vse skupaj sploh začelo,« je bila razočarana Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske gospodarsko-kulturne zveze, ene od dveh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji. Pahor in Mattarella sta ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, leta 2020, prisostvovala zgodovinskemu dogodku predaje palače nazaj v roke Slovencem oziroma obema krovnima organizacijama slovenske manjšine v Italiji, za kar sta si tudi osebno veliko prizadevala. Ob tej priložnosti sta se v duhu sprave poklonila tudi žrtvam italijanske in slovenske strani pred bazoviško fojbo in na bazoviški gmajni.
Prispevek k sožitju med narodi
»Sergio Mattarella in Borut Pahor sta se odločno zoperstavila ozkoglednosti nacionalističnega egoizma in se zavzela za politiko sprave, katere cilj je oblikovati ter utrditi prostor in simbole za negovanje kolektivnega spomina, ki je temelj pristnega sožitja med narodi.« Tako so na Univerzi v Trstu, ob obeležitvi stoletnice obstoja, zapisali v obrazložitvi podelitve častne univerzitetne diplome Honoris Causa iz prava nekdanjemu slovenskemu predsedniku države in aktualnemu italijanskemu predsedniku.
Dodali so, da sta državnika pojem ljubezni do domovine povzdignila na višjo evropsko raven ter tako prispevala k temu, da je jadranska meja iz območja ostrih etničnih in kulturnih sporov prerasla v prostor dialoga, sodelovanja in prijateljstva, v skupni zavesti o človekovih pravicah in ob upoštevanju demokratičnih svoboščin. Utemeljitev priznanj so prispevali tudi nekateri univerzitetni profesorji, med drugim tudi Tereza Petrot, ki je zbrane nagovorila v slovenščini.
Dva prijatelja na ramenih domoljubov
Pahor in Mattarella sta ob prejemu priznanja večkrat poudarila, da ju poleg skupnih političnih ciljev veže tudi osebno prijateljstvo. Nekdanji slovenski predsednik je dejal, da priznanje sprejema tudi ponižno, saj se zaveda, da so njegovi državniški dosežki v prizadevanjih za spravo in sožitje v evropskem duhu utemeljeni v številnih generacijah slovenskih in italijanskih demokratičnih domoljubov. »Sedanje obetavno razumevanje in spoštovanje med Slovenci in Italijani stoji na njihovih mogočnih ramenih,« je navedel.
Pahor se je v svojem govoru skliceval na skupno poročilo slovenskih in italijanskih zgodovinarjev izpred 24 let, ki ga italijanska država ni nikoli priznala. Omenil je odpor organizacije TIGR do fašističnega režima in najstrožjih represalij, ki jih je bila deležna od takratnih oblasti. To pa je v slovensko zavest vcepilo enačenje Italije s fašizmom. Enako je iz istega poročila povzel, kako so bile pod povojnim jugoslovanskim komunističnim režimom v naglo izvršenih obsodbah stotine žrtev vržene v kraška brezna, imenovane fojbe.
Predsednik Mattarella je podčrtal pomen sprave kot spoštovanje trpljenja vsakogar. V ta okvir po njegovih besedah sodi italijanski dan spomina, a pri tem ne gre pozabiti na rane, ki so jih prizadejale tragedije 20. stoletja. »Pogled naprej pa pokaže, da sta Slovenija in Italija lahko ponosni na vse, kar sta dosegli na skupni evropski poti, čeprav ta ni bila sama po sebi umevna in je na njej prihajalo tudi do razhajanj. Ne glede na to pa naši državi z ramo ob rami sodelujeta pri snovanju prioritet na evropski in mednarodni agendi,« je navedel. Novo poglavje zgodovine po njegovih besedah danes pišeta Nova Gorica in Gorica, ki bosta prihodnje leto skupaj postali Evropska prestolnica kulture.
