Protokol za obvladovanje čakalnih seznamov še v nastajanju

Delovna skupina, ki so jo na ministrstvu imenovali že pred meseci, se zdaj bliža koncu priprave protokola za urejanje čakalnih seznamov. »Ta protokol še ni potrjen. V naslednjem tednu ga želimo predstaviti direktorjem zdravstvenih domov in bolnišnic. Za ponedeljek in torek imamo namreč sklicano uvodno srečanje, kjer bomo ta protokol predstavili skupaj z drugimi zadevami,« je pretekli petek povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in dodala, da od vodstev ustanov pričakuje tudi kakšno povratno informacijo. Protokol bodo nato ustrezno dodelali. Kot je še dejala ministrica, bodo v njem spremembe, ki izhajajo iz analize, na podlagi katere so ugotovili, kje so določene pomanjkljivosti pri obravnavi čakajočih v čakalnih seznamih in so jih s protokolom želeli nasloviti.

Eden od naslovljenih problemov bo tudi ta, da kar 20 odstotkov ljudi ne pride na termin prvega pregleda, na katerega so naročeni, niti izostankov ne opravičijo.

Zmanjšanje stopenj nujnosti

V usmeritvah zdravstvene politike za leti 2024 in 2025 je glede ureditve čakalnih seznamov predvideno, da se bo istemu pacientu lahko sočasno izdala le ena napotnica za enako storitev. V sistemu eNaročanje se bo zagotovilo avtomatično mesečno usklajevanje seznama napotitev glede na opravljeno storitev morebitno, smrt in brisanje napotnic s pretečenim zakonskim rokom prijave.

Določena bo metodologija za določanje okvirnih terminov z enotno in javno objavljenim postopkom za izračun (algoritmom). Za izdane napotnice, kjer se pacienti ne naročijo v roku in kjer se izda nova napotnica (ponovna izdaja), se neveljavna napotnica avtomatično briše iz sistema eNaročanje. Predvideno je zmanjšanje stopenj nujnosti na tri (nujno, hitro, redno), pri tem se bo stopnja hitro spremenila do mesec dni.

Izvajalcem se bo v sistemu eNaročanja zagotovilo avtomatično sporočanje termina naročenim pacientom (SMS, elektronska pošta, pošta) ob določitvi termina ter tri delovne dni pred terminom s ciljem zmanjšanja primerov, ko naročeni pacienti ne pridejo na pregled. Pacient bo moral dodeljeni termin obiska aktivno potrditi ali zavrniti. V kolikor tega ne bo storil dva delovna dneva pred terminom, se bo termin sprostil.

Če bo želel pacient nov ustrezen termin glede na prioriteto napotnice, se bo moral za neudeležbo izvajalcu opravičiti v roku 3 delovnih dni po terminu le iz pacientovih objektivnih razlogov, ki jih določi minister, pristojen za zdravje, sicer bo izgubil mesto na čakalnem seznamu. V eNaročanju bo vpeljan kazalnik spremljanja naročenih, potrjenih in izpadlih terminov.

Predlog o tem, da bi zdravnik bolniku, ki recimo zboli za sladkorno boleznijo lahko po novem napisal le eno napotnico, se direktorju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janezu Lavretu ne zdi zgrešen: »V preteklosti se je denimo dogajalo, da je bolnik opravil tri preglede v urgentni diabetološki ambulanti pri različnih izvajalcih, kar je pomenilo, da je za eno storitev zasedel tri mesta, drugi bolniki pa niso prišli na vrsto.« Lavre je omenil tudi razmislek o ukinitvi napotnice s stopnjo zelo hitro, ker se nujne storitve opravijo v urgentnih centrih ali urgentnih ambulantah, tako da bi ostali samo še stopnji nujnosti hitro in redno.

Vsi nanizani predlogi so še v usklajevanju na delovni skupini, saj njeni člani še niso poenotili stališč. Na pripravljen protokol morajo pripombe podatki do petka.

Sicer pa spomnimo, da je ta vlada že lani poleti sprejela akcijski načrt za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu Predlogi aktivnosti za izboljšanje kakovosti izmenjave podatkov v centralnem informacijskem sistemu eNaročanje – osnova za izboljšanje upravljanja in vodenje čakalnih seznamov in čakalnih dob v Republiki Sloveniji. Aktivnosti, predstavljene v načrtu, ki ga je pripravila ekonomistka v zdravstvu Marjeta Kuhar, bi moral biti sodeč po opisani časovnici že zaključene, a se glavnina od njih še ni uresničila.

V omenjenih Predlogih Kuharjeva med drugim ugotavlja, da uvedba nove stopnje nujnosti z novelo Zakona o pacientovih pravicah v letu 2017 »zelo hitro« – prednostna obravnava v 14 dneh, ni prispevala k izboljšanju pravočasne dostopnosti do pravočasne zdravstvene obravnave obravnave pacienta.

Pokazale so se vnaprej napovedane posledice: nezmožnost izvedbe storitve v roku 14 dni na račun povečanja napotitev s stopnjo »zelo hitro« in zmanjšanja napotitev s stopnjo »hitro« in »redno«. Zdaj naj bi problem rešili z ukinitvijo napotnic zelo hitro, a se na podlagi preteklih izkušenj to ne sme zgoditi čez noč. Pred sprejemanjem kakršnihkoli ukrepov je po zapisu Kuharjeve treba izboljšati kakovost podatkov ter zagotoviti transparentno vodenje čakalnih seznamov ter zagotoviti ažuren prenos podatkov v centralni sistem eNaročanje.

Ministrica danes ni dajala izjav, naj bi pa to storila jutri, po tem, ko se bo sestala še z vodstvi obeh univerzitetnih kliničnih centrov. Poslovanje UKC Ljubljana je globoko v rdečih številkah: v prvih devetih mesecih letošnjega leta so imeli 32,2 milijona 'minusa', medtem ko so v UKC Maribor poslovali s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 3,3 milijona evrov.