Radio Študent na robu propada
Zaradi upada oglaševalskih dohodkov in mačehovskega odnosa ŠOU je Radio Študent na robu propada.
Odpri galerijo
Radio Študent, najstarejši neodvisni radio v Evropi, je na robu propada. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Upad dohodkov oglaševanja je med krizo, ki jo je sprožil novi koronavirus, prizadel večino medijev v državi, mnoge je prizadela tudi negotovost o že lani obljubljenih sredstvih ministrstva za kulturo, Radiu Študent (RŠ) pa grozi še, da mu bo Študentska organizacija v Ljubljani (ŠOU) močno zmanjšala financiranje.
Medtem ko številne druge države sprejemajo posebne sheme pomoči medijem, ki jih je izguba oglaševalskih prihodkov zaradi pandemije hudo prizadela, je ministrstvo za kulturo konec aprila sporočilo, da ne more zagotoviti niti izplačila sredstev iz že v letu 2019 zaključenega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2020. Minister za kulturo Vasko Simoniti je na pozive medijev, ki so se znašli v težavah, tedaj odvrnil, da kolikor mu je znano, ni zaradi tega ogrožen noben medij.
Radio Študent ima pri tem dodatne težave. ŠOU, ki za delovanje RŠ na leto nameni najmanj štiri odstotke koncesijskih dajatev, davka, s katerim študentsko delo financira delovanje študentskih organizacij, bo zaradi upada študentskega dela razpolagal s precej nižjimi sredstvi kot ponavadi. Kljub temu da so po finančnem pravilniku ŠOU ti štirje odstotki, namenjeni RŠ, letos že tako za skoraj 30.000 evrov nižjii od lanskih, je ŠOU za financiranje radia namenil le 120.000 evrov, kar je še 4000 manj, kot zahteva pravilnik, in neproporcionalno manj v primerjavi z drugimi zavodi ŠOU.
Kljub negotovi finančni situaciji je RŠ med epidemijo deloval nemoteno, velik pomen kvalitetnega in strokovnega medija pri obveščanju javnosti izkazuje tudi podatek, da je obisk spletne strani RŠ, kjer so prosto dostopne vse oddaje, med epidemijo narasel za 30 odstotkov. Radijski program ostaja neokrnjen zgolj zaradi požrtvovalnosti ekipe. Zaposleni so privolili v nižanje plač, preostali na še dodatno nižanje že tako simboličnih honorarjev, kar četrtina vsega radijskega programa v juniju pa je bila izvedena prostovoljno, brez plačila.
»Niso ogroženi le honorarji, ampak celotno oddajanje našega pestrega, četudi stroškovno skromnega programa,« sta, v včeraj objavljeni javni izjavi, zapisala odgovorni urednik Matjaž Zorec in direktorica zavoda Ana Kandare. RŠ od ŠOU pričakuje poleg zagotovljenih štirih odstotkov koncesijske dajatve še najmanj 15.000 evrov posebne podpore za nadomestitev izpadlih drugih virov. »Če teh sredstev ne bomo prejeli, Radia Študent, kot ga poznamo, ne bo več,« je za Delo dejala Kandarejeva.
Odgovorov na naša vprašanja o financiranju Radia Študent iz Študentske organizacije v Ljubljani še nismo prejeli.
Medtem ko številne druge države sprejemajo posebne sheme pomoči medijem, ki jih je izguba oglaševalskih prihodkov zaradi pandemije hudo prizadela, je ministrstvo za kulturo konec aprila sporočilo, da ne more zagotoviti niti izplačila sredstev iz že v letu 2019 zaključenega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2020. Minister za kulturo Vasko Simoniti je na pozive medijev, ki so se znašli v težavah, tedaj odvrnil, da kolikor mu je znano, ni zaradi tega ogrožen noben medij.
Problem s Študentsko organizacijo
Radio Študent ima pri tem dodatne težave. ŠOU, ki za delovanje RŠ na leto nameni najmanj štiri odstotke koncesijskih dajatev, davka, s katerim študentsko delo financira delovanje študentskih organizacij, bo zaradi upada študentskega dela razpolagal s precej nižjimi sredstvi kot ponavadi. Kljub temu da so po finančnem pravilniku ŠOU ti štirje odstotki, namenjeni RŠ, letos že tako za skoraj 30.000 evrov nižjii od lanskih, je ŠOU za financiranje radia namenil le 120.000 evrov, kar je še 4000 manj, kot zahteva pravilnik, in neproporcionalno manj v primerjavi z drugimi zavodi ŠOU.
Preberite tudi: Osrednji obstranec
Kljub negotovi finančni situaciji je RŠ med epidemijo deloval nemoteno, velik pomen kvalitetnega in strokovnega medija pri obveščanju javnosti izkazuje tudi podatek, da je obisk spletne strani RŠ, kjer so prosto dostopne vse oddaje, med epidemijo narasel za 30 odstotkov. Radijski program ostaja neokrnjen zgolj zaradi požrtvovalnosti ekipe. Zaposleni so privolili v nižanje plač, preostali na še dodatno nižanje že tako simboličnih honorarjev, kar četrtina vsega radijskega programa v juniju pa je bila izvedena prostovoljno, brez plačila.
»Niso ogroženi le honorarji, ampak celotno oddajanje našega pestrega, četudi stroškovno skromnega programa,« sta, v včeraj objavljeni javni izjavi, zapisala odgovorni urednik Matjaž Zorec in direktorica zavoda Ana Kandare. RŠ od ŠOU pričakuje poleg zagotovljenih štirih odstotkov koncesijske dajatve še najmanj 15.000 evrov posebne podpore za nadomestitev izpadlih drugih virov. »Če teh sredstev ne bomo prejeli, Radia Študent, kot ga poznamo, ne bo več,« je za Delo dejala Kandarejeva.
Odgovorov na naša vprašanja o financiranju Radia Študent iz Študentske organizacije v Ljubljani še nismo prejeli.
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) ŠOU poziva, naj Radiu zagotovi zadostna finančna sredstva, da bo ta lahko opravljal vse dejavnosti. Radio Študent je radijska postaja posebnega pomena in najstarejši neodvisni študentski radio v Evropi, poudarjajo. V DNS menijo, da je RŠ je »žal tudi žrtev nerazumljive politike ministrstva za kulturo. To ne le da ni pripravilo paketa pomoči za medije, ampak je ustavilo izplačilo tudi že s pogodbo dogovorjenih sredstev iz medijskega sklada,« kar bo najhuje prizadelo medije posebnega pomena. »V društvu novinarjev ustanovitelje in medijske lastnike, kot tudi ministrstvo za kulturo pozivamo, da sprejmejo svoj del odgovornosti in naredijo vse za zagotovitev preživetja medijev, kar je v najširšem javnem interesu.«
