Slovenija pri načrtu za okrevanje hiti prepočasi
Evropska komisija priporoča Sloveniji in drugim državam EU, naj do konca leta ukinejo podporne ukrepe za nižje cene energije. S tem povezane prihranke naj bi uporabile za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, so v Bruslju sporočili ob objavi letnih reformnih in proračunskih priporočil državam članicam.
Če bi ponovno zvišanje cene energije zahtevalo podporne ukrepe, bi morale ukrepe usmeriti v zaščito ranljivih gospodinjstev in podjetij. Poleg tega naj bi bili fiskalno sprejemljivi in ohranjali spodbude za varčevanje z energijo. Večina ukrepov, ki veljajo letos, ni imelo teh učinkov.
Slovenija naj bi zagotovila preudarno fiskalno politiko, zlasti z omejitvijo nominalnega povečanja neto primarnih izdatkov, ki se financirajo iz nacionalnih sredstev, na največ 5,5 odstotka. Zagotoviti bi morala dolgoročno fiskalno vzdržnost zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe.
Slovenija naj bi imela na srednji in dolgi rok precejšnja fiskalna tveganja, povezana s staranjem prebivalstva. Stroški za dolgotrajno oskrbo naj bi se do leta 2055 podvojili. Reforma dolgotrajne oskrbe je v zamudi, ni pa tudi zagotovljeno njeno financiranje, ugotavljajo v Bruslju.
Slovenija je med 14 državami, ki ne izpolnjujejo javnofinančnega merila. Druge države v tej skupini so še Belgija, Bolgarija, Češka, Estonija, Francija, Italija, Latvija, Madžarska, Malta, Nemčija, Poljska, Slovaška in Španija. V Sloveniji bo primanjkljaj v sektorju država letos znašal 4,1 odstotka BDP.
Skromna izplačila
Ohraniti bi morala nacionalno financiranje javnih naložb in zagotoviti učinkovito absorpcijo nepovratnih sredstev iz instrumenta za okrevanje in drugih sredstev EU, zlasti za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda. To zahteva učinkovito strukturo upravljanja in administrativno zmogljivost za hitro in stabilno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost.
Izvajanje sicer poteka, a po oceni Bruslja »tveganje zamud narašča«. Od predvidenih 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev je Slovenija doslej prejela le 231 milijonov evrov predplačila in prvo izplačilo v višini 50 milijonov evrov.
Odločitve bi morali sprejemati brez zamud, zlasti reforme zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema in davkov. Poglavje REPowerEU (ločevanje od ruskih fosilnih goriv) v nacionalnem načrtu za okrevanje naj bi hitro končala in ga začela izvajati. Nova časovnica za izplačila bi morala biti realistična.
Nujen pospešek za obnovljive vire
V Bruslju priporočajo prizadevanja za diverzifikacijo uvoza plina in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. To bi dosegli s pospeševanjem uvajanja obnovljivih virov energije, zlasti z nadaljnjo poenostavitvijo in skrajšanjem postopkov izdaje dovoljenj. Okrepiti bi morali električno omrežje pa tudi izboljšati njegovo upravljanje, vključno z digitalizacijo.
Povečati bi morali izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost, zlasti v gradbenem sektorju, spodbujati elektrifikacijo prometnega sektorja in okrepiti usposabljanje kadrov, potrebnih za zeleni prehod.
