Sodba vrhovnega sodišča v Koloradu dregnila v jedro državništva
Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Kolorado je v torek sklenilo, da Donald Trump prihodnje leto v tej državi ne bo mogel kandidirati za predsednika ZDA, ker je bil vpleten v upor – vdor njegovih privržencev v ameriški kongres 6. januarja 2021. Po zakonih iz časov ameriške državljanske vojne se ljudje, ki so vpleteni v upor, ne morejo potegovati za državniške funkcije, je pojasnil Ali Žerdin in se vprašal, ali to spreminja ameriško volilno geografijo.
»Po tej logiki Trump sploh ne bi smel več kandidirati za predsednika ZDA prihodnjega novembra,« je ocenil Janez Markeš. Petega marca bodo republikanci na volitvah izbirali svojega predsedniškega kandidata in vrhovno sodišče v Koloradu je odločilo, da Trump na njih ne sme nastopiti. A nad vrhovnim je še zvezno vrhovno sodišče. Če bo to sodbo razveljavilo, je konec te epizode,« je ocenil. Zvezno vrhovno sodišče je pod nadzorom sodnic in sodnikov, ki jih je v svojem mandatu postavil Trump, je spomnil Žerdin.
Kakšni so politični učinki odločitve, da ime nekoga, za katerega se zdi, da ima zelo močno podporo določenega segmenta prebivalstva ZDA, ni natisnjeno na volilnem lističu? V tem primeru bi šlo za dvojni poraz demokratov, meni Markeš. Onemogočenje nastopa na volitvah bi bilo omejevanje demokracije, vendar se pojavljajo strahovi, da bi v primeru zmage Trumpa ta ukinil demokracijo, kar je nakazal z ukazom napada na ameriški kongres, ki je prelomno dejanje v ameriški demokraciji in kažipot za ves svet, meni Markeš. Sodba vrhovnega sodišča v Koloradu je po njegovem prepričanju pomembna zato, ker je dregnila v jedro državništva.
»Z vidika notranje demokracije v ZDA ni vseeno, kaj se bo dogajalo v naslednjem mandatu. Ameriška demokracija se je vendarle opirala na odličnost v pojmovanju demokracije in neodvisnost v pojmovanju ločenosti vej oblasti. S Trumpom se je ta meja zelo zameglila. Trump je teoretično nevaren ameriški demokraciji. To, da je sodišče prepoznalo to nevarnost in šlo v jedro ureditve v svoji argumentaciji, je veliko dejanje,« je svoje razmišljanje podkrepil Markeš.
Ne le ZDA, temveč demokracije po vsem svetu so primorane k preizpraševanju lastnih demokratičnih korenin, še meni. »Moderni svet je prišel do roba, ko se mora na novo izumiti in utemeljiti.« Ne moremo biti zadovoljni s temeljnimi postulati, ampak moramo upoštevati celoten paket demokratičnih dobrin, ki ne vključuje le ločenosti vej oblasti in vladavine prava, ampak tudi socialno državo. »V trenutku, ko eno dimenzijo paketa zanemariš, trpi celoten paket,« je prepričan Markeš.
