Steza za varno kolesarjenje
S potjo bodo povezali Ločno in Žabjo vas.
Odpri galerijo
Prometno zelo obremenjena državna cesta proti Žabji vasi je izredno nevarna za kolesarje. FOTO: Bojan Rajšek
Novo mesto – Do prihodnjega maja namerava novomeška občina vendarle zgraditi kolesarsko stezo ob zelo prometni državni cesti med ločenskim mostom čez Krko in Žabjo vasjo. Občinsko vodstvo je že podpisalo pogodbo za gradnjo z brežiškim podjetjem KOP, vrednost naložbe znaša 1,24 milijona evrov.
Sprva je bilo načrtovano, da bodo v okviru projekta kolesarskih poti razširili tudi most v Ločni, vendar se je izkazalo, da statično objekt naložbe ne bi prenesel, zato so zamisel opustili, je povedal novomeški župan Gregor Macedoni. Ločenski most so zgradili leta 1977 in obnovili 22 let kasneje. Na njem so uredili obojestranski pločnik, ne pa tudi kolesarske steze. Zaradi gostega prometa – 20.000 motornih vozil na dan – je most za kolesarje zelo nevaren.
Razširitev mostu kakor tudi gradnja večnamenske poti v dolžini 1,2 kilometra do križišča v Žabji vasi sodita med t. i. trajnostne projekte mobilnosti, zato ju je konec lanskega leta potrdila skupščina Združenja mestnih občin Slovenije in bi bila sofinancirana z mehanizmom celostnih teritorialnih naložb (CTN). Vrednost obeh naložb je bila ocenjena na dva milijona evrov, pri čemer bi bil delež občine polovičen. Razširitev mostu so torej opustili, gradnja večnamenske poti pa se bo v prihodnjih tednih ob desnem robu državne ceste v smeri Metlike vendarle začela, s čimer bo storjen pomemben korak k sklenitvi 41 kilometrov dolgega novomeškega kolesarskega omrežja.
Zdaj manj kakor odstotek Novomeščanov uporablja kolo kot prevozno sredstvo. V celostni prometni strategiji so zapisali, da bodo ta delež do leta 2022 povečali na vsaj štiri odstotke. Do takrat nameravajo namreč zgraditi še dobrih deset kilometrov kolesarskih stez – doslej so jih zgradili 31 kilometrov.
»Novo mesto še ni kolesarsko razvito, kar je posledica neustrezne kolesarske infrastrukture in prostorske razpršenosti ter odsotnosti kulture trajnostne mobilnosti, saj se potovalne navade prebivalcev kažejo v prevladi uporabe osebnega avtomobila in skrb vzbujajočem majhnem deležu aktivne mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje,« je za Delo povedal strokovni sodelavec novomeške občine Peter Geršič. Dejal je, da je treba za kolesarsko razvitost poleg infrastrukture intenzivirati tudi druge ukrepe, zato so lani zagnali javni sistem izposoje koles GONM, v katerem imajo 25 koles in pet postaj za avtomatsko izposojo. Letos nameravajo sistem razširiti še z devetimi novimi postajami in s kolesi na električni pogon.
Sprva je bilo načrtovano, da bodo v okviru projekta kolesarskih poti razširili tudi most v Ločni, vendar se je izkazalo, da statično objekt naložbe ne bi prenesel, zato so zamisel opustili, je povedal novomeški župan Gregor Macedoni. Ločenski most so zgradili leta 1977 in obnovili 22 let kasneje. Na njem so uredili obojestranski pločnik, ne pa tudi kolesarske steze. Zaradi gostega prometa – 20.000 motornih vozil na dan – je most za kolesarje zelo nevaren.
Ločenskega mostu čez Krko (še) ne bodo razširili z obojestransko kolesarsko stezo. FOTO: Bojan Rajšek
Razširitev mostu kakor tudi gradnja večnamenske poti v dolžini 1,2 kilometra do križišča v Žabji vasi sodita med t. i. trajnostne projekte mobilnosti, zato ju je konec lanskega leta potrdila skupščina Združenja mestnih občin Slovenije in bi bila sofinancirana z mehanizmom celostnih teritorialnih naložb (CTN). Vrednost obeh naložb je bila ocenjena na dva milijona evrov, pri čemer bi bil delež občine polovičen. Razširitev mostu so torej opustili, gradnja večnamenske poti pa se bo v prihodnjih tednih ob desnem robu državne ceste v smeri Metlike vendarle začela, s čimer bo storjen pomemben korak k sklenitvi 41 kilometrov dolgega novomeškega kolesarskega omrežja.
Kolesarsko nerazvito mesto
Zdaj manj kakor odstotek Novomeščanov uporablja kolo kot prevozno sredstvo. V celostni prometni strategiji so zapisali, da bodo ta delež do leta 2022 povečali na vsaj štiri odstotke. Do takrat nameravajo namreč zgraditi še dobrih deset kilometrov kolesarskih stez – doslej so jih zgradili 31 kilometrov.
»Novo mesto še ni kolesarsko razvito, kar je posledica neustrezne kolesarske infrastrukture in prostorske razpršenosti ter odsotnosti kulture trajnostne mobilnosti, saj se potovalne navade prebivalcev kažejo v prevladi uporabe osebnega avtomobila in skrb vzbujajočem majhnem deležu aktivne mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje,« je za Delo povedal strokovni sodelavec novomeške občine Peter Geršič. Dejal je, da je treba za kolesarsko razvitost poleg infrastrukture intenzivirati tudi druge ukrepe, zato so lani zagnali javni sistem izposoje koles GONM, v katerem imajo 25 koles in pet postaj za avtomatsko izposojo. Letos nameravajo sistem razširiti še z devetimi novimi postajami in s kolesi na električni pogon.
