Težke besede zaradi dogovora z zdravniki

Sindikati javnega sektorja vladi očitajo razgradnjo plačnega sistema in kršenje dogovora ter opozarjajo na finančne posledice.
Fotografija: Le teden po podpisu dogovora predstavnika sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj vladni strani očitata njegovo kršitev, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pa kritike zavrača. FOTO: Jure Eržen
Odpri galerijo
Le teden po podpisu dogovora predstavnika sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj vladni strani očitata njegovo kršitev, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pa kritike zavrača. FOTO: Jure Eržen

Še preden se je posušilo črnilo na dogovoru, sklenjenem prejšnji četrtek, že ga je vlada prekršila. Tako sta se obe pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja odzvali na sporazum med predstavniki ministrstva za zdravje in zdravniškim sindikatom Fides, ki ga je Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, označil celo kot zadnji žebelj v krsto enotnega plačnega sistema.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik očitke kategorično zavrača in stebre, kakršen je v Fidesovem sporazumu predvideni zdravstveni, ki bo upošteval specifike dejavnosti, vidi kot enega od elementov reforme sistema.

»Vlada, ki se deklarira kot tista, ki spoštuje zaveze in sklenjene dogovore, s takšnimi ravnanji spodkopava lastno kredibilnost, saj govori eno, dela pa drugo,« je komentiral Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki je vladno ravnanje označil kot nesprejemljivo. Sporazuma med vlado in Fidesom, po njegovih besedah, ne morejo razumeti drugače kot napoved razgradnje enotnega plačnega sistema.

»Nikakor ne gre za izstop iz enotnega plačnega sistema. Zdravniki so del plačnega sistema javnega sektorja, po dogovoru se bo oblikoval zdravstveni in ne zdravniški steber, ki bo uredil specifike dejavnosti na zadovoljiv način, kar zdaj ni,« je odgovorila Sanja Ajanović Hovnik ter dodala, da so druge sindikate zdravstva in socialnega varstva pozvali, da pristopijo k enakemu dogovoru.

Vlada, po zagotovilih ministrice, z ničimer ni odstopila od zavez, po katerih bi do 30. junija leta 2023 v zakonodajni postopek vložili reformiran plačni sistem. »Zavezali smo se, da bomo v 30 dneh začeli pogovore za sistemske spremembe z vsemi sindikati. Ta pogajanja se morajo šele začeti, da se dogovorimo, kaj bo predstavljalo skupni temelj, ki bo enoten za vse, in kako bomo postavili stebre za dejavnosti, katere specifike bodo med seboj primerljive in kako,« je dejala. Stvar pogajanj je, koliko bo stebrov, po njenem mnenju pa že sedanja delitev na enajst plačnih skupin in 31 podskupin pomeni stebre.

Pogovore za sistemske spremembe plačnega sistema naj bi predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja začeli v 30 dneh po podpisu dogovora. FOTO: Jure Eržen/delo
Pogovore za sistemske spremembe plačnega sistema naj bi predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja začeli v 30 dneh po podpisu dogovora. FOTO: Jure Eržen/delo

Ne strinja se s trditvami, da pomeni dogovor s Fidesom razpad plačnega sistema. S parcialnimi posegi so plačni sistem, kot je bil postavljen leta 2008, v zadnjih letih uničili, nepovratno pa so ga porušili z dogovorom iz novembra leta 2021, pri čemer so sindikati zelo aktivno sodelovali, je prepričana. Takrat so se plače v delu zdravstva in socialnega varstva zvišale tudi do 26 odstotkov, kar je privedlo do tega, kot je večkrat izpostavil zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, da so bile ponekod diplomirane medicinske sestre v timu bolje plačane od zdravnika, ki je nosilec zdravstvene dejavnosti, kar je unikum v svetu.

»Nihče ne očita medicinskim sestram, da so zase iztržile nekaj, česar si ne zaslužijo. Kar je očitati novembrskemu dogovoru, je, da je odstopil od načel plačnega sistema, v katerem so orientacijska delovna mesta, med katerimi se dejavnosti primerjajo med seboj,« je pojasnila ministrica. »Če orientacijsko delovno mesto uvrstiš višje, bi bilo treba vsa primerljiva v drugih podskupinah javnega sektorja uvrstiti višje. Tu so našli obvod in izumili več kot 300 novih delovnih mest,« je kritična Sanja Ajanović Hovnik, ki se sprašuje, ali sindikati želijo, da bi zadeva ostala tako kalna, kot je zdaj, da bi mogoče nekako iztržili več kot nekdo drug.

»S sindikalne strani še niti enkrat nismo slišali nobenega reformnega predloga, kako vidijo, da bi bilo treba sistem prenoviti, čeprav ves čas govorijo, da z njim niso zadovoljni.« Ključno pa se ji zdi vprašanje, kaj bodo uporabniki storitev dobili za denar, ki se namenja za javni sektor. »Danes te razprave ni, bo pa moral plačni sistem to odražati,« meni ministrica.

»Bistveno bolj bi bil zadovoljen, če bi ministrica prišla do sindikatov in najprej nam sporočila, kaj so namere vlade, ne pa da se zdaj gremo prek medijev pokvarjene telefone,« se je odzval Branimir Štrukelj, ki vztraja, da dogovor s Fidesom zdravnikom omogoča izstop iz sedanjega sistema, »ki že dolgo ni enoten, je pa vsaj skupen«. Spomnil je na dogovor, da se bodo sindikati in vlada usklajevali in se strinjali o ključnih vprašanjih. »Oblikovanje povsem novega, iz zraka potegnjenega ločenega stebra za eno od skupin je nedvomno ključno vprašanje v javnem sektorju,« je prepričan.

Načrt o stebrih razume kot vračanje na začetek, v stanje sistema pred 15 leti. »Vse se vrača, ampak se tudi vse plača, kajti spremembe plačnih sistemov so vedno velik strošek za državo,« opozarja Štrukelj. Trditve, da že imamo stebre, vidi kot poskus, da bi se dramatičnost sprememb, ki so opredeljene v dogovoru s Fidesom, zmanjšala in minimalizirala, a to, po njegovem mnenju, ni najboljša popotnica za začetek pogovorov s 45 sindikati.

Preberite še:

Komentarji: