V Airbnb odpustili četrtino zaposlenih, kaj to pomeni za slovenski turizem?
V družbi za posredovanje turističnih nastanitev je zaradi strmoglavljenja prihodkov in negotove prihodnosti brez službe ostalo 1900 delavcev, pri nas pa se zaradi turističnega mrka povečuej število najemnih stanovanj.
Odpri galerijo
Zaradi hudega upada prihodkov in negotove prihodnosti v turistični industriji so v družbi za posredovanje turističnih nastanitev Airnbn v torek odpustili 1900 zaposlenih od skupaj 7500. FOTO: Tošifumi Kitamura/AFP
V družbi za posredovanje turističnih nastanitev Airbnb so zaradi strmoglavljenja prihodkov, ki je posledica koronakrize ter z njo povezane ustavitve letalskega prometa in potovanj v torek odpustili 1900 zaposlenih od 7500, kar je skoraj četrtina vse delovne sile.
Generalni direktor družbe Brian Chesky je v sporočilu zaposlenim zapisal, da je koronavirus »najbolj srhljiva« kriza današnjega časa. Kot je dejal, je v teh razmerah nemogoče napovedati, kdaj se bo turizem začel pobirati in bodo ljudje spet začeli potovati, vendar tudi ko se bo to zgodilo, po njegovih besedah panoga ne bo več takšna, kot je bila doslej. »Vemo, da se bo naše poslovanje povsem opomoglo, spremembe, ki jih bomo doživeli zaradi koronakrize, pa bodo še dolgo ostale.«
Zmanjšanje števila zaposlenih bo po Cheskyjevih napovedih prizadelo vse enote družbe. Pričakujejo, da bodo imeli zaradi pandemije letos za več kot polovico manj prihodkov kot lani, ko so jih ustvarili za skoraj 4,5 milijarde evrov. Zaradi zmanjševanja stroškov so za bližnjo prihodnost zamrznili tudi uresničitev načrtov, da bi družba začela kotirati na borzi, ocenjena pričakovana vrednost družbe pa je z 28 milijard evrov v letu 2017 upadla na dobrih 16 milijard.
Pri tem je Chesky dejal, da nadaljnji varčevalni rezi niso izključeni in da bo družba poslovno strategijo osredotočila na svojo osnovno dejavnost, projekti, kot so luksuzne posesti, hoteli, TV-produkcija in prevozi, pa bodo začasno na stranskem tiru.
Čeprav iz družbe niso sporočili podatkov o vrednosti izgubljenih rezervacij, naj bi bili ponudniki namestitev prek Airbnbjeve spletne strani do sredine marca zaradi odpovedi ob skoraj 1,4 milijarde evrov prihodkov, zaradi česar so se mnogi znašli v situaciji, ko niso več mogli odplačevati posojil za nepremičnine, ki so jih oddajali. Da bi preprečili množično unovčevanje hipotek, so pri Airbnb ustanovili sklad za pomoč svojim sobodajalcem, a dobrih 15 milijonov evrov v njem za to najbrž ne bo zadostovalo.
Dr. Maja Uran Maravić, redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica UP, je povedala, da odločitev Airbnb za stroge varčevalne ukrepe, katerih del so tudi odpuščanja, ni presenetljiva, saj je celotna turistična panoga zaradi koronavirusa utrpela ogromen izpad prihodkov.
Kot pravi, bo zmanjševanje stroškov še zlasti nujno za spletne ponudnike turističnih nastanitev, kakršen je Airbnb, saj pričakuje, da bodo po sprostitvi potovanj ti v slabšem položaju kot tradicionalni.
Do odkritja cepiva oziroma zdravila za koronavirus bo po njenem mnenju namreč ključno vlogo pri izbiri nastanitve odigralo zaupanje med turistom in ponudnikom, tu pa so uveljavljene blagovne znamke z dolgoletno tradicijo v turizmu v prednosti. Za zagotavljanje varnosti pred okužbo, higiene in drugih ukrepov bo namreč potrebno osebje, ki ga spletni ponudniki ne morejo zagotoviti v tolikšnem številu, kot ga lahko, denimo, hoteli.
Ti bodo gostom lahko zato ponudili bolj prepričljive zgodbe, kako so poskrbeli za higieno in zakaj se pri njih lahko počutijo varne. Poleg tega spletne platforme zaradi očitkov o nelojalni konkurenci in gentrifikaciji mest tudi težko pričakujejo neko solidarnost ali pomoč, meni Maja Uran Maravić.
Kot opozarja, bo slovenski turizem zaradi zaprtja do 1. junija izgubil 35 odstotkov lanskega letnega prometa, do konca leta pa bi se izpad v primerjavi z lani lahko povečal na 70 odstotkov.
Sama odločitev družbe Airbnb, da za zaradi koronakrize odpusti četrtino svojih zaposlenih, za slovenske ponudnike, ki turistične sobe oddajajo prek njene platforme, ne spreminja ničesar, pravi Zarja Mavec, strokovnjakinja za kratkoročno oddajanje nepremičnin ter lastnica in direktorica nepremičninskega podjetja Inalbea.
Kot je dejala, zaradi vladnega odloka pri nas v nasprotju z nekaterimi drugimi državami sob v turistične namene že od sredine marca sploh ni mogoče oddajati, poleg tega pa zmanjšanje števila zaposlenih v Airbnb ne pomeni, da družba ne bi več zagotavljala podpore svojim najemodajalcem ali da bi znižala raven svojih storitev.
Na vprašanje ali so se zaradi turističnega mrka tudi pri nas v težavah znašli najemodajalci, ki so nepremičnine za oddajo turistom kupovali s posojili, zdaj pa teh ne morejo odplačevati, je dejala, da je bil do zdaj blokiran tudi nepremičninski trg, tako da morebitnega prodajnega pritiska še ni mogoče zaznati. Je pa koronakriza mnoge prisilila, da so se preusmerili nazaj v dolgoročnejše najeme, večja ponudba pa se pozna pri nižjih najemninah. Predvsem pri dvosobnih stanovanjih, ki so bila najprimernejša za oddajanje turistom, se je po njenih besedah mesečna najemnina s 700 evrov znižala na 600 ali celo 550.
Ne strinja se, da bi ta segment ponudbe turističnih nastanitev za izhod iz krize potreboval več časa od, denimo, hotelskega, saj pravi, da posamezne enote običajno najemajo družine ali skupine, ki so bile skupaj tudi med izbruhom virusa, zato bo najemodajalcem lažje zagotoviti potrebne varnostne in higienske ukrepe, obvezni del opreme stanovanj pa bodo postale zaščitne maske in razkužila.
Generalni direktor družbe Brian Chesky je v sporočilu zaposlenim zapisal, da je koronavirus »najbolj srhljiva« kriza današnjega časa. Kot je dejal, je v teh razmerah nemogoče napovedati, kdaj se bo turizem začel pobirati in bodo ljudje spet začeli potovati, vendar tudi ko se bo to zgodilo, po njegovih besedah panoga ne bo več takšna, kot je bila doslej. »Vemo, da se bo naše poslovanje povsem opomoglo, spremembe, ki jih bomo doživeli zaradi koronakrize, pa bodo še dolgo ostale.«
4,5
milijarde evrov prihodkov je lani ustvarila družba Airbnb, za letos napovedujejo, da jih bo koronakriza oklestila za najmanj polovico
milijarde evrov prihodkov je lani ustvarila družba Airbnb, za letos napovedujejo, da jih bo koronakriza oklestila za najmanj polovico
Prihodki upadli za polovico
Zmanjšanje števila zaposlenih bo po Cheskyjevih napovedih prizadelo vse enote družbe. Pričakujejo, da bodo imeli zaradi pandemije letos za več kot polovico manj prihodkov kot lani, ko so jih ustvarili za skoraj 4,5 milijarde evrov. Zaradi zmanjševanja stroškov so za bližnjo prihodnost zamrznili tudi uresničitev načrtov, da bi družba začela kotirati na borzi, ocenjena pričakovana vrednost družbe pa je z 28 milijard evrov v letu 2017 upadla na dobrih 16 milijard.
Pri tem je Chesky dejal, da nadaljnji varčevalni rezi niso izključeni in da bo družba poslovno strategijo osredotočila na svojo osnovno dejavnost, projekti, kot so luksuzne posesti, hoteli, TV-produkcija in prevozi, pa bodo začasno na stranskem tiru.
Tudi ko bodo ljudje spet začeli potovati, potovanja ne bodo več takšna, kot smo jih poznali doslej, je v sporočilu zaposlenim dejal generalni direktor Airbnb Brian Chesky. FOTO: Jure Eržen/Delo
Sobodajalci v težavah
Čeprav iz družbe niso sporočili podatkov o vrednosti izgubljenih rezervacij, naj bi bili ponudniki namestitev prek Airbnbjeve spletne strani do sredine marca zaradi odpovedi ob skoraj 1,4 milijarde evrov prihodkov, zaradi česar so se mnogi znašli v situaciji, ko niso več mogli odplačevati posojil za nepremičnine, ki so jih oddajali. Da bi preprečili množično unovčevanje hipotek, so pri Airbnb ustanovili sklad za pomoč svojim sobodajalcem, a dobrih 15 milijonov evrov v njem za to najbrž ne bo zadostovalo.
Za preživetje ponudnikov prenočitev bo ključno zaupanje turistov
Dr. Maja Uran Maravić, redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica UP, je povedala, da odločitev Airbnb za stroge varčevalne ukrepe, katerih del so tudi odpuščanja, ni presenetljiva, saj je celotna turistična panoga zaradi koronavirusa utrpela ogromen izpad prihodkov.
Kot pravi, bo zmanjševanje stroškov še zlasti nujno za spletne ponudnike turističnih nastanitev, kakršen je Airbnb, saj pričakuje, da bodo po sprostitvi potovanj ti v slabšem položaju kot tradicionalni.
Prednost ponudnikov, ki imajo več osebja
Do odkritja cepiva oziroma zdravila za koronavirus bo po njenem mnenju namreč ključno vlogo pri izbiri nastanitve odigralo zaupanje med turistom in ponudnikom, tu pa so uveljavljene blagovne znamke z dolgoletno tradicijo v turizmu v prednosti. Za zagotavljanje varnosti pred okužbo, higiene in drugih ukrepov bo namreč potrebno osebje, ki ga spletni ponudniki ne morejo zagotoviti v tolikšnem številu, kot ga lahko, denimo, hoteli.
Slovenski turizem s 70-odstotnim padcem?
Ti bodo gostom lahko zato ponudili bolj prepričljive zgodbe, kako so poskrbeli za higieno in zakaj se pri njih lahko počutijo varne. Poleg tega spletne platforme zaradi očitkov o nelojalni konkurenci in gentrifikaciji mest tudi težko pričakujejo neko solidarnost ali pomoč, meni Maja Uran Maravić.
Kot opozarja, bo slovenski turizem zaradi zaprtja do 1. junija izgubil 35 odstotkov lanskega letnega prometa, do konca leta pa bi se izpad v primerjavi z lani lahko povečal na 70 odstotkov.
Najemodajalci na Airbnb se bodo lažje prilagodili kot hoteli
Sama odločitev družbe Airbnb, da za zaradi koronakrize odpusti četrtino svojih zaposlenih, za slovenske ponudnike, ki turistične sobe oddajajo prek njene platforme, ne spreminja ničesar, pravi Zarja Mavec, strokovnjakinja za kratkoročno oddajanje nepremičnin ter lastnica in direktorica nepremičninskega podjetja Inalbea.
Kot je dejala, zaradi vladnega odloka pri nas v nasprotju z nekaterimi drugimi državami sob v turistične namene že od sredine marca sploh ni mogoče oddajati, poleg tega pa zmanjšanje števila zaposlenih v Airbnb ne pomeni, da družba ne bi več zagotavljala podpore svojim najemodajalcem ali da bi znižala raven svojih storitev.
Večja ponudba znižala najemnine
Na vprašanje ali so se zaradi turističnega mrka tudi pri nas v težavah znašli najemodajalci, ki so nepremičnine za oddajo turistom kupovali s posojili, zdaj pa teh ne morejo odplačevati, je dejala, da je bil do zdaj blokiran tudi nepremičninski trg, tako da morebitnega prodajnega pritiska še ni mogoče zaznati. Je pa koronakriza mnoge prisilila, da so se preusmerili nazaj v dolgoročnejše najeme, večja ponudba pa se pozna pri nižjih najemninah. Predvsem pri dvosobnih stanovanjih, ki so bila najprimernejša za oddajanje turistom, se je po njenih besedah mesečna najemnina s 700 evrov znižala na 600 ali celo 550.
Med standardno opremo stanovanj tudi maske in razkužila
Ne strinja se, da bi ta segment ponudbe turističnih nastanitev za izhod iz krize potreboval več časa od, denimo, hotelskega, saj pravi, da posamezne enote običajno najemajo družine ali skupine, ki so bile skupaj tudi med izbruhom virusa, zato bo najemodajalcem lažje zagotoviti potrebne varnostne in higienske ukrepe, obvezni del opreme stanovanj pa bodo postale zaščitne maske in razkužila.
Dober zaslužek je v zadnjih letih v Ljubjlani marsikoga spodbudil za oddajo stanovanj turistom prek spletnih platform, kakršni sta Airbnb in Booking. Čeprav je takšno oddajanje sob po vladnem odloku za preprečitev širjenja koronavirusa do nadaljnjega prep
