V ognju uničena še ena priljubljena postojanka
Muzejsko zbirko je gasilcem uspelo rešiti, gostinski del doma na Osankarici pa je povsem uničen. Novi najemnik je imel z razvojem turizma velike načrte.
Odpri galerijo
Gasilci so bili na eni večjih intervencij v zadnjem obdobju. FOTO: Mariborifo.com
Včeraj zvečer je do tal pogorel Dom na Osankarici, gasilcem je na srečo uspelo obvarovati vsaj betonski del stavbe, v katerem je muzej pohorskega bataljona. Izletniška postojanka na 1200 metrih nadmorske višine, sicer zelo priljubljena družinska točka, je od leta 2007 v privatni lasti. Novi najemnik Aleš Patekar je imel z razvojem turizma na tem koncu velike načrte, saj je stavba nudila prenočišča, v bližini je tudi smučarski center Trije kralji.
Dom stoji sredi Pohorskih gozdov v bližini Črnega jezera. V njem je urejen muzej pohorskega bataljona, v bližini pa spominsko obeležje zadnjega boja tega legendarnega bataljona. V muzeju so uredili razstavo Partizansko Pohorje, maketo zemljanke z muzealijami, maketo poslednjega bojišča pohorskega bataljona in projekcijo dokumentarnega filma. V poslednjem boju bataljona 8. januarja leta 1943 je padlo 69 njegovih borcev. Direktorica Muzeja NOB Maribor Aleksandra Berberih-Slana je pojasnila, da na srečo na razstavi ni bilo originalnih muzejskih eksponatov in da jo bodo, če se bo izkazalo, da je poškodovana, postavili znova.
Vzrok požara še ni znan, Aleš Patekar pa predvideva, da je zagorelo zaradi dimnika, s katerim so v preteklosti že imeli težave.
Vodja civilne zaščite Slovenska Bistrica Branko Hojnik je danes povedal, da so gasilci pri gašenju porabili več kot 50.000 litrov vode in da je bila to ena izmed večjih intervencij v zadnjem času. Poškodovanih ni bilo, se je pa ogenj razširil tudi na del gozda, a so ga gasilci še pravočasno lokalizirali. Kot je za Delo pojasnil lastnik koče Zvonko Krošl, so stavbo iz 60. let prejšnjega stoletja pred časom obnovili – zamenjali so streho, okna, sanitarije in restavracijo ter spodnjo večjo sobo. Objekt je bil zavarovan, a kako bo z morebitno obnovo, lastnik še ni mogel reči.
Posledice požara si je ogledal tudi bistriški župan Ivan Žagar, ki je dogodek označil za katastrofo tako za najemnika kot turistični razvoj Bistriškega Pohorja, saj je bil dom eno osrednjih prizorišč dogajanja. O nadaljnjih načrtih bodo po županovih besedah razpravljali po tem, ko bo končan ogled požarišča in bo znana višina škode.
Izletniški dom je že druga koča letos, ki je pogorela do tal. Februarja je ogenj popolnoma uničil Mozirsko kočo na Golteh, leta 2019 je pogorel Frischaufov dom na Okrešlju, obnova že poteka, še dve leti pred njim pa Kocbekov dom na Korošici. Vsaj v zadnjih dveh primerih ni šlo za požig. Omenjene tri postojanke so sicer spadale pod okrilje planinskih društev Mozirje oziroma Celje-Matica. Ob letošnjih požarih so se znova razplamtela mnenja o tem, kako je s protipožarno zaščito planinskih koč pri nas.
Na Planinski zvezi Slovenija (PZS) se težav zavedajo, zato so lani z Zavarovalnico Triglav v 11. sezoni akcije Očistimo gore med 52 planinskih koč razdelili 152 protipožarnih ampul. Iz poročila o požarni varnosti v planinskih kočah iz leta 2018 je razvidno, da je bilo le 11 odstotkov pregledanih koč brezhibnih.
V preostalih je bilo neustrezno predvsem vzdrževanje strelovodov, gasilnikov in varnostne razsvetljave, evakuacijskih vaj v kočah skorajda ne izvajajo, kar nekaj jih ni imelo izdelanih niti požarnih načrtov. Plinske in električne inštalacije so ponekod povsem dotrajane. Kot je še razvidno iz poročila, za objekte na ekstremnih legah v Sloveniji ni posebnih predpisov glede požarne varnosti. Na PZS so sicer predlagali, da se to področje uredi, a so bili zavrnjeni.
Vzdrževanje planinakih koč sloni bolj ali manj na plečih planinskih društev, ki pa zahtevnih finančnih vložkov pogosto ne zmorejo. Do leta 2000 je PZS iz sredstev takratnih družbenih dogovorov vsako leto lahko sofinancirala obnovo planinskih koč ali novogradnjo in ob tem prek gradbene podkomisije pri Gospodarski komisiji PZS imela tudi pregled nad stanjem koč in načrti za obnovo. Po tem teh sredstev ni bilo več, pojasnjujeno na PZS. Izjema so zgolj simbolična sredstva iz Fundacije za šport in Interegg programov.
V letu 2010 so na PZS uspeli, da je ministrstvo za gospodarstvo pripravilo razpis v vrednost 1,5 milijona evrov, iz katerega so bile izvedene sanacije predvsem na kočah tistih društev, ki so bila finančno sposobna zagotoviti lastni del sredstev. Prav zdaj pa je v teku objava razpisa ministestva za gospodarstvo za energetsko in ekološko sanacijo planinskih koč.
Dom stoji sredi Pohorskih gozdov v bližini Črnega jezera. V njem je urejen muzej pohorskega bataljona, v bližini pa spominsko obeležje zadnjega boja tega legendarnega bataljona. V muzeju so uredili razstavo Partizansko Pohorje, maketo zemljanke z muzealijami, maketo poslednjega bojišča pohorskega bataljona in projekcijo dokumentarnega filma. V poslednjem boju bataljona 8. januarja leta 1943 je padlo 69 njegovih borcev. Direktorica Muzeja NOB Maribor Aleksandra Berberih-Slana je pojasnila, da na srečo na razstavi ni bilo originalnih muzejskih eksponatov in da jo bodo, če se bo izkazalo, da je poškodovana, postavili znova.
Katastrofa za najemnika in razvoj turizma
Vzrok požara še ni znan, Aleš Patekar pa predvideva, da je zagorelo zaradi dimnika, s katerim so v preteklosti že imeli težave.
Vodja civilne zaščite Slovenska Bistrica Branko Hojnik je danes povedal, da so gasilci pri gašenju porabili več kot 50.000 litrov vode in da je bila to ena izmed večjih intervencij v zadnjem času. Poškodovanih ni bilo, se je pa ogenj razširil tudi na del gozda, a so ga gasilci še pravočasno lokalizirali. Kot je za Delo pojasnil lastnik koče Zvonko Krošl, so stavbo iz 60. let prejšnjega stoletja pred časom obnovili – zamenjali so streho, okna, sanitarije in restavracijo ter spodnjo večjo sobo. Objekt je bil zavarovan, a kako bo z morebitno obnovo, lastnik še ni mogel reči.
Posledice požara si je ogledal tudi bistriški župan Ivan Žagar, ki je dogodek označil za katastrofo tako za najemnika kot turistični razvoj Bistriškega Pohorja, saj je bil dom eno osrednjih prizorišč dogajanja. O nadaljnjih načrtih bodo po županovih besedah razpravljali po tem, ko bo končan ogled požarišča in bo znana višina škode.
Dom na Osankarici so postavili v 60. letih prejšnjega stoletja, a so ga pred časom obnovili. FOTO: Mariborifo.com
Požarna zaščita v nekaterih kočah neustrezna
Izletniški dom je že druga koča letos, ki je pogorela do tal. Februarja je ogenj popolnoma uničil Mozirsko kočo na Golteh, leta 2019 je pogorel Frischaufov dom na Okrešlju, obnova že poteka, še dve leti pred njim pa Kocbekov dom na Korošici. Vsaj v zadnjih dveh primerih ni šlo za požig. Omenjene tri postojanke so sicer spadale pod okrilje planinskih društev Mozirje oziroma Celje-Matica. Ob letošnjih požarih so se znova razplamtela mnenja o tem, kako je s protipožarno zaščito planinskih koč pri nas.
Na Planinski zvezi Slovenija (PZS) se težav zavedajo, zato so lani z Zavarovalnico Triglav v 11. sezoni akcije Očistimo gore med 52 planinskih koč razdelili 152 protipožarnih ampul. Iz poročila o požarni varnosti v planinskih kočah iz leta 2018 je razvidno, da je bilo le 11 odstotkov pregledanih koč brezhibnih.
Uničeni dom ni imel statusa planinske koče oziroma ni bil vpisan v razvid planinskih objektov pri Planinski zvezi Slovenije in ni ga upravljalo planinsko društvo, tako da na PZS z dodatnimi informaciji ne razpolagajo.
V preostalih je bilo neustrezno predvsem vzdrževanje strelovodov, gasilnikov in varnostne razsvetljave, evakuacijskih vaj v kočah skorajda ne izvajajo, kar nekaj jih ni imelo izdelanih niti požarnih načrtov. Plinske in električne inštalacije so ponekod povsem dotrajane. Kot je še razvidno iz poročila, za objekte na ekstremnih legah v Sloveniji ni posebnih predpisov glede požarne varnosti. Na PZS so sicer predlagali, da se to področje uredi, a so bili zavrnjeni.
Vzdrževanje planinakih koč sloni bolj ali manj na plečih planinskih društev, ki pa zahtevnih finančnih vložkov pogosto ne zmorejo. Do leta 2000 je PZS iz sredstev takratnih družbenih dogovorov vsako leto lahko sofinancirala obnovo planinskih koč ali novogradnjo in ob tem prek gradbene podkomisije pri Gospodarski komisiji PZS imela tudi pregled nad stanjem koč in načrti za obnovo. Po tem teh sredstev ni bilo več, pojasnjujeno na PZS. Izjema so zgolj simbolična sredstva iz Fundacije za šport in Interegg programov.
V letu 2010 so na PZS uspeli, da je ministrstvo za gospodarstvo pripravilo razpis v vrednost 1,5 milijona evrov, iz katerega so bile izvedene sanacije predvsem na kočah tistih društev, ki so bila finančno sposobna zagotoviti lastni del sredstev. Prav zdaj pa je v teku objava razpisa ministestva za gospodarstvo za energetsko in ekološko sanacijo planinskih koč.
