V Sloveniji nastaja nova akademija znanosti
Skupina več kot petdesetih pomembnih intelektualcev je z namenom opozarjati na naravna in družbena tveganja ustanovila Akademijo znanosti za trajnostni razvoj Slovenije (AZTRS), sedaj želijo, da bi njen status vlada uredila z zakonom. Znanje svojih članov bodo mobilizirali za oblikovanje rešitve in ukrepov za večjo trajnost, obljubljajo.
Člani AZTRS, med njimi številna ključna imena slovenske znanosti, kot so Tine Hribar, Rudi Rizman, Maca Jogan in drugi, so se danes zbrali na Fakulteti za družbene vede. Sociolog Niko Toš, nekdanji minister Rado Bohinc, geograf Dušan Plut, komunikolog Slavko Splichal, astrofizičarka Andreja Gomboc in nekdanji minister Ivan Svetlik so predstavili delovanje AZTRS od njene ustanovitve oktobra lani in načrte za prihodnost. Orisali so težave, ki jih zaznavajo tako globalno kot v slovenski družbi ter predstavili izvod zbornika o razvoju slovenske sociologije v sedemdesetih letih minulega stoletja.
Kot so pojasnili, namerava AZTRS naslavljati pereča družbena vprašanja, od okoljskih in podnebnih tem, digitalizacije, umetne inteligence, socialne države in demokracije do mednarodnih odnosov, varnosti in miru. Rado Bohinc je napovedal, da se bodo vključevali v snovanje znanstveno-raziskovalne in visokošolske politike. Zaenkrat obstajajo kot civilno družbena skupina, povezana z Društvom za družbeno odgovornost, vendar si želijo pridobiti »podoben status, kot ga imajo druge tovrstne institucije v Sloveniji, kar pomeni, da bo ustanovitveni akt zakon,« je dejal. Predlog zakona so že pripravili in ga predložili pristojnemu ministrstvu, ki jih v naslednjem mesecu skupaj z drugimi akademijami vabi na pogovor o sodelovanju, je dosedanje delovanje in načrte za prihodnost povzel Bohinc.
EU servilno podrejena interesom velekapitala in ZDA
Predsedstvo Akademije je predstavilo tudi svojo prvo javno izjavo, v kateri, kot je dejal nekdanji minister in rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik, ugotavljajo, da »pospešeno drsimo proti zlomu naravnega podnebnega ravnovesja,« obenem pa se »povečuje neenakost s kopičenjem bogastva in družbene moči v rokah peščice«. Tako nastajajo »obubožane in brezperspektivne množice in podpirajo avtokratske voditelje, ki za njihov bedni položaj krivijo druge države in migrante«. Ti voditelji rušijo dogovorjeno mednarodno ureditev in svoje interese uveljavljajo z vojaško silo.
»Genocidno vedenje obsojajo pri političnih nasprotnikih in odobravajo pri zaveznikih,« vojne pa najbogatejšim prinašajo še večje dobičke, so zapisali. V akademiji ugotavljajo, da so vsi voditelji držav članic evropske unije »servilno podrejeni interesom velekapitala in ZDA«.
Pri tem dogajanju v svetu Slovenija nima jasne vizije gospodarskega, prostorskega in družbenega razvoja, temveč prevzema predvsem podizvajalske posle za multinacionalke. Bogateči sloj arogantno nasprotuje sistemski solidarnosti, najbolje plačani poklici pa brez ozira na ostale zahtevajo še višje plače. Zaskrbljujoča je tudi širitev privatizacije javnega zdravstva. Ob tem ugotavljajo, da državno vodstvo ni dovolj odločno, da bi glas povzdignilo v mednarodnem prostoru, niti da bi izvedlo reforme doma.
Zaradi naštetega pričakujejo odprt javni dialog o ključnih razvojnih vprašanjih v Sloveniji, izpolnjevanje na volitvah potrjenega programa reform in odločno zavzemanje predstavnikov države v mednarodnem prostoru za mir, človekove pravice in utrditev mednarodnega prava.
Predsednik AZTRS in starosta slovenske sociologije Niko Toš pa je ocenil, da živimo v obdobju kaosa, ko se urejeni red sveta ruši. Geograf, okoljevarstvenik in politik Dušan Plut pa je zbranim pripravil predavanje o trajnostnem razvoju, podnebni pravičnosti in nevarnosti podnebnih sprememb. Zbrani so nazadnje z minuto molka počastili ubite palestinske otroke.
