Šole v pretežno zahodnem delu Slovenije so se spet odele v običajni šolski živžav, za učence preostale polovice države pa so se začele šolske počitnice. Potem ko so se v šole vrnili osnovnošolci prve triade, se je s tako imenovano oranžno fazo epidemije omejitev sprostila še za vse osnovnošolce, dijake četrtih letnikov in dijake s poklicnih in strokovnih šol. Preostali dijaki, pa tudi študentje, bodo morali počakati na nadaljnji padec okužb z novim koronavirusom.
Ravnateljica Osnovne šole Koper
Ingrid Poropat je današnji dan opisala kot »ponovni lep začetek«. »Seveda smo zagotovili vse zaščitne ukrepe, kot jih zahtevajo protokoli, od ločenih vhodov do vzdrževanja mehurčkov po razredih. Učitelji in drugi zaposleni smo bili na testiranju vsi negativni, kar je spodbudno. Otroke pa moram pohvaliti, da se vsi držijo pravil in zunaj razredov nosijo maske, nekateri celo tudi v razredu,« pove. Prve ure pouka so namenili predvsem pogovoru, da so učenci lahko povedali tudi, kako se počutijo, in da so jim učitelji dodatno pojasnili, na kaj je treba paziti, da se okužbe z novim koronavirusom ne bi širile.
Prvo- do tretješolci pa so se po njenih besedah že privadili na šolske klopi in se lahko že bolj posvečajo sami učni snovi. So zaostanki v znanju veliki? »Pogoji doma so zelo različni, z nekaterimi učenci smo med šolo na daljavo celo težko vzpostavili stik, vendar pa smo se močno posvetili tudi individualni obravnavi prek tutorjev. Na ta način smo poučevali 120 otrok,« nadaljuje. Sicer pa so prvi vtisi učiteljic prve triade o pridobljenem znanju na daljavo za zdaj spodbudni. »Veliko se nameravamo v teh okoliščinah posvetiti predvsem duševni plati otrok, kar se pa znanja tiče, sem prepričana, da se vse da nadoknaditi,« je optimistična.
Veseli, četudi jih pesti prostorska stiska
»V šoli je praznično razpoloženje, učenci so veseli, da so se vrnili. So razposajeni, a hkrati razumejo, da morajo upoštevati zaščitne ukrepe, ki se jih tudi odgovorno držijo,« ocenjuje
Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica. Glede na to, da se soočajo s prostorsko stisko, pa imajo težavo, da ne morejo zagotavljati predpisane razdalje, ki jo je določil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). »Smo ena večjih slovenskih šol – v matični šoli in dveh podružnicah imamo skoraj 1300 učencev – in žal nimamo čarobne paličice, da bi povečali prostore,« pravi. Prav tako poskušajo poiskati rešitev zaradi pomanjkanja zaposlenih pri zagotavljanju varstva četrto- in petošolcev. »Resorno ministrstvo nam je predlagalo, da se povežemo s centrom za šolske in obšolske dejavnosti ter najamemo študente, a glede na to, da se s tem spopadamo v skoraj vseh večjih šolah, ustreznega kadra ni tako lahko zagotoviti,« navede.
Šolske klopi in hodniki so spet oživeli. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Brunšek meni, da bodo učenci zamujeno znanje lahko nadoknadili tudi prihodnje leto, pri čemer pa upa, da se bo pred tem zgodila temeljita prevetritev učnih načrtov. »Usmeriti se bo treba v zagotovitev temeljnih ciljev, se pravi življenjskega in uporabnega znanja, sicer bo to nemogoče,« poudari.
Priložnost za drugačno razumevanje šole
»Vse zelo v miru poteka, dijaki so zelo veseli, da so se vrnili,« povzame današnji vtis tudi
Silva Kastelic, ravnateljica Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Poleg četrtih letnikov imajo na šoli pouk tudi učenci poklicnih in strokovnih smeri. Od 866 učencev, ki so vpisani na šolo, se jih je tako vrnilo okoli 150. Kasteličeva omeni, da so nekateri dijaki dobro izkoristili pouk na daljavo – konec koncev so imeli lani rekordno število zlatih maturantov –, spet drugi so imeli izrazit padec motivacije. »S povratkom v šole ne bo poudarka na ocenjevanju, saj bo le eno ocenjevalno obdobje, pač pa predvsem na utrjevanju snovi. »To je tudi priložnost, da dijakom pojasnimo, da ne gre samo za ocene, pač pa da se učijo predvsem zase, da bodo imeli znanje, ki ga bodo pozneje v življenju potrebovali,« poudari. Ravnateljica je tudi posebej omenila, da je dijaška skupnost na šoli izvedla anketo, ki je pokazala kar precej skrb vzbujajočo sliko glede osebnih stisk, zato načrtujejo posvet s strokovnjaki na to temo.
Kdaj pa preostali dijaki?
»Vrnila se je mladost, šolski hodniki so spet oživeli,« je bil zadovoljen tudi
Aljoša Brlogar, ravnatelj Gimnazije Kranj. »Pouk na daljavo, čeprav smo zadovoljni z doseženim, nikakor ne more nadomestiti tistega v živo,« doda. Po njegovih besedah bodo učitelji veliko poudarka namenili utrjevanju in ponavljanju snovi. Sicer pa je bilo po njegovih besedah odprtje za srednje šole kar precejšen zalogaj, saj so še konec prejšnjega tedna organizirali informativne dneve. Zdaj čakajo še vrnitev preostalih učencev, kar naj bi se, kot upa sogovornik, zgodilo najpozneje do konca zime.
