Dizel brez dajatev, vlada zamenjala svete devetih zdravstvenih zavodov

Vlada se bo odpovedala dajatvam pri ceni dizla na bencinskih črpalkah na avtocestnem križu, prispevki za bencin pa bodo ostali.
Fotografija: Vlada želi z začasno odpravo obračunavanja dveh okoljskih prispevkov za vse tiste, ki bodo točili dizel na avtocestnem omrežju, doseči znižano ceno in jo približati regulirani ceni na bencinskih servisih zunaj avtocest. Minister Bojan Kumer je povedal, da vlada zaključuje tudi del pogajanj z avtoprevozniki.  FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Vlada želi z začasno odpravo obračunavanja dveh okoljskih prispevkov za vse tiste, ki bodo točili dizel na avtocestnem omrežju, doseči znižano ceno in jo približati regulirani ceni na bencinskih servisih zunaj avtocest. Minister Bojan Kumer je povedal, da vlada zaključuje tudi del pogajanj z avtoprevozniki.  FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je na popoldanski izjavi za javnost po seji vlade potrdil, da je vlada sprejela obe napovedani uredbi, s katerimi bo začasno regulirala trenutne visoke cene goriv. Država se začasno odpoveduje dvema okoljskima dajatvama tudi za dizel na bencinskih servisih na avtocestnem omrežju, kjer cene niso regulirane. Ukrep bo začel veljati takoj po objavi v uradnem listu, v dnevu ali dveh vlada od trgovcev pričakuje tudi prilagoditev marže.

Vlada je z danes sprejetima uredbama začasno odpravila obračunavanje prispevka za energetsko učinkovitost in prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije tudi pri določanju cene dizla na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah.

Najvišja dovoljena cena dizla zunaj avtocest 1,848 evra za liter

Okoljskim dajatvam, ob omenjenih še dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, se je država že odpovedala na bencinskih servisih zunaj avtocest, kjer veljata cenovna regulacija in omejitev marž. Na avtocestnem omrežju so cene od torka medtem liberalizirane.

Zdaj želi vlada z začasno odpravo obračunavanja dveh okoljskih prispevkov za vse tiste, ki bodo točili dizel na avtocestnem omrežju, doseči znižano ceno in jo približati regulirani ceni na bencinskih servisih zunaj avtocest. Medtem ko je zunaj avtocest najvišja dovoljena cena dizla pri 1,848 evra za liter, se na bencinskih servisih na avtocestah trenutno giblje pri nekaj več kot dveh evrih za liter.

Vlada bo sprejeti uredbi zdaj poslala v objavo za uradni list, veljati bosta začeli naslednji dan po objavi, je po seji vlade še povedal Kumer. V najboljšem primeru bi tako lahko veljali s petkom. Za dodatno prilagoditev cen navzdol pa vlada od trgovcev pričakuje, da takoj po začetku veljavnosti uredb svojo maržo za dizel na avtocestah prilagodijo regulirani marži zunaj avtocest. Kumer se zaveda, da je pri oblikovanju cen lahko nekaj zamika, a ta ne bi smel biti daljši od dneva ali dveh.

Vlada želi miriti strahove iz zadnjih dni

S tem je vlada, kot pravi Kumer, sklenila en del pogajanj z avtoprevozniki, od njih pa je prejela zagotovila, da se pri polnjenju rezervoarjev tovornjakov ne bodo množično prestavljali na servise zunaj avtocestnega omrežja. S tem omogočamo normalizacijo tako glede cen kot glede neprekinjene preskrbe bencinskih servisov in mirimo strahove iz zadnjih dni, je prepričan minister. Po današnjih zagotovilih trgovcev s pogonskimi gorivi so ti, tako Kumer, sicer uspešno napolnili zaloge in jih povrnili na normalno raven.

Vlada je v okviru ukrepov za naslovitev visokih cen pogonskih goriv povračilo stroškov prevoza na delo, ki se ne všteva v davčno osnovo, zvišala z 0,18 na 0,21 evra za kilometer. Višino neobdavčenega povračila stroškov prevoza na službenem potovanju pa je zvišala z 0,37 na 0,43 evra za kilometer. Spremembe se bodo začele uporabljati julija.

Vmesnega poročila tržnega inšpektorata glede dogajanja na bencinskih servisih v dneh pred uvedbo novega načina regulacije cen zunaj avtocestnih omrežij minister ni želel komentirati. Na vprašanje, zakaj so se v današnjem drugem koraku omejili le na dizel, je pojasnil, da je cena dizla višja, ker bolj obremenjuje okolje, obenem pa je to gorivo pomembnejše za gospodarstvo in lahko tudi bolj vpliva na inflacijsko spiralo v nadaljevanju. Obenem so želeli ohraniti čim več zelenih dajatev na bencinu.

Vlada je sicer s 1. julijem napovedala tudi omilitvene ukrepe za javni potniški promet, a pogajanja o tem po Kumrovih besedah še tečejo. Prav tako ni omenjal še nobenih ukrepov za kmetovalce. Vlada se bo zdaj lotila priprave ukrepov za kmetijstvo in prehranski sektor, v naslednji fazi pa sledi naslavljanje energetske draginje pri plinu in elektriki. Kumer je potrdil besede predsednika vlade Roberta Goloba, da razmišljajo o regulaciji cen za gospodinjstva, ranljive odjemalce in mala ter srednja podjetja. Ne moremo vrniti cen na obdobje pred draginjo, a lahko jih omejimo vsaj na znosno raven za prebivalstvo, je strnil.

Menjava svetov devetih zdravstvenih zavodih

Danijel Bešič Loredan. FOTO: Jure Eržen/Delo
Danijel Bešič Loredan. FOTO: Jure Eržen/Delo
Na skupni izjavi po vladni seji je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan posredoval podatek, da so na seji predstavili poslovanje javnih zdravstvenih zavodov, ki so po njegovih besedah slabi. Kot je bilo pričakovano, so zamenjali svete zavodov, in sicer v devetih zavodih, med njimi v petih največjih in štirih, ki so po ministrovih besedah najbolj kritični. Na tak način bodo poskušali stanje stabilizirati in ga proti koncu leta pripeljati do pozitivne ravni, je poudaril.

Na to temo so na zdravstvenem ministrstvu ustanovili nov urad za nadzor nad poslovanjem bolnišnic, ki ga bo vodil ministrov svetovalec Aleš Šabeder. Ta je povedal, da je 21 slovenskih bolnišnic lani prikazalo 5,5 milijona presežka, a je bil to rezultat skoraj 300 milijonov dodatnih sredstev, ki so jih bolnišnice prejele v času pandemije. V letošnjem letu pa je 15 bolnišnic doslej prikazalo negativno poslovanje, skupna akumulirana izguba znaša skoraj 41 milijonov.

Izpostavil je univerzitetna klinična centra v Ljubljani (24 milijonov izgube) in Mariboru (3,5 milijona) ter bolnišnice v Celju (4,4 milijona), Kranju (500.000), Murski Soboti (1,5 milijona) in Slovenj Gradcu (štiri milijone). Po podatkih ministrstva bolnišnice pesti tudi nelikvidnost, skupno imajo 173 milijonov obveznosti, od tega zapadlih skoraj 77 milijonov. UKC Ljubljana, denimo, več kot 60 milijonov zapadlih obveznosti, bolnišnica Slovenj Gradec skoraj tri milijone, Celje več kot pet, Murska Sobota skoraj šest, Kranj nekaj več kot dva milijona.

Poudaril je še, da opažajo trend izrednega porasta odhodkov, ne le na račun porasta plač zaradi covidnih dodatkov, temveč tudi zaradi porasta stroškov blaga, materiala in storitev. Številke postavljajo veliko vprašanj, na katera še nimajo odgovorov, je dodal. Prva naloga novih svetov zavodov bo, da se seznanijo s poslovanjem in stanje stabilizirajo.

Loredan glede na aktualno ponovno povečanje števila okužb z novim koronavirusom posebnih vladnih ukrepov ni napovedal, pač pa je omenil, da bo novosti na tem področju prihodnji teden predstavil Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Preberite še:

Komentarji: