Vročina

Po drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika je prvi pomen besede vročina »visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote«, drugi »občutek velike toplote zaradi večjega dotoka krvi v žile«, tretji pa »(telesna) temperatura nad 37 °C«. Glede na letni čas in vremenske temperature seveda najprej pomislimo na visoke stopinje ozračja, saj doživljamo prvi letošnji vročinski val, medtem ko je v času grip in prehladov prva asociacija zvišana telesna temperatura.

Narečno se za vročino uporabljajo tudi prevzete besede, na primer germanizmi kot hica ali ica (predvsem v koroških, štajerskih ter panonskih narečjih in govorih), Primorci pa za povišano telesno temperaturo uporabljajo romanizem febre oziroma febra. Prav tako na primer Korošci rečejo, da je vrečo, medtem ko je drugim vroče.

Vročino omenjamo tudi v povezavi z ljubeznijo. Nekoga lahko vroče ljubimo (kot poje Ditka Haberl v pesmi Vroče ljubim te) ali pa prebiramo vroče (ljubezenske in/ali erotične) romane. Pesem Fever izvajalke Peggy Lee se v prevodu glasi Vročina. Katja in Da Phenomena so prvo kitico prevedli takole: Ti ne veš kako te ljubim, / ti ne veš kako mi je. / Ko tako lepo objameš, / ti dam vročino, o, kako me žge!





***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Tjaša Jakop.