Zaenkrat poenoteni le o eni ustavni spremembi

Prvaki in vodje parlamentarnih političnih strank so se na posvetu o možnih ustavnih spremembah dogovorili, da bodo spremembe sprejemali postopoma. Najprej bodo v parlamentarno proceduro tiste stvari, kjer se da zlahka doseči konsenz, s stvarmi, ki so težje, kot je volilni sistem ali enofazni postopek imenovanja vlade, pa bodo opravili širšo javno razpravo. Kje se torej kaže možnost za spremembe?

Za zdaj so se v Gibanju Svoboda, SDS, NSi, SD in Levica strinjali le, da bi vsaj 60 poslanskih glasov lahko zbrali za objavo lokalnih predpisov v elektronskem uradnem listu, kar doslej ni bilo obvezno. Tako bi bil dostop do nekaterih podzakonskih aktov nekoliko lažji.

Manj enoti pa so v strankah že glede predloga, da bi redne sodnike namesto državnega zbora na predlog sodnega sveta imenoval predsednik republike. V NSi namreč vztrajajo pri spremembi sodnega sveta, čemur pa koalicijske partnerice niso naklonjene. Še manj enotno je mnenje o možni razbremenitvi ustavnega sodišča tako, da bi ustavni sodniki sami lahko odločali, da o nekaterih manj pomembnih zadevah ne bi presojali. V Levici imajo glede tega pomisleke, v SDS pa bi po besedah prvaka Janeza Janše to vezali s postavitvijo določenih bolj obvezujočih rokov, v katerih bi morali odločati.

Usklajevanje o omenjenih predlogih bi po besedah gostitelja posveta prvaka Gibanja Svoboda in predsednika vlade Roberta Goloba opravili v naslednjih mesecih, šele nato bi se lotili sprejemanja naslednjega paketa sprememb. O volilni zakonodaji naj bi vodili široko javno razpravo tudi s civilno družbo, a načeloma stranke – z izjemo SDS – soglašajo z uvedbo prednostnega glasu po zgledu evropskih volitev. Vprašanje pa ostaja na ravni okoli volilnih enot. »V letu in pol bi morali vedeti, ali je sprememba volilne zakonodaje v tem mandatu mogoča,« je ocenil Golob.

Predsednica SD Tanja Fajon ni mogla odgovoriti, ali bo tokrat o vprašanju volilne zakonodaje celotna poslanska skupina SD enotna.

Načelno soglasje se je na posvetu pokazalo tudi glede enofaznega postopka imenovanja vlade, pri čemer v SD in Levici ostro nasprotujejo, da bi ministrsko ekipo na predlog predsednika vlade imenoval predsednik republike. Kot alternativo je Golob ponudil potrjevanje v državnem zboru. Bi lahko sicer Gibanje Svoboda potrdilo spremembe s SDS in NSi? »Pričakujem, da bo koalicija ostala koalicija,« je navedel koordinator Levice Luka Mesec. Tako Golob kot prvak NSi Matej Tonin pa sta zanikala, da bi sklenila dogovor o sodelovanju v zameno za obstanek kadrov NSi na čelu podjetji v državni lasti, kot to namiguje tudi Janša.

Ukinitve državnega sveta, kot kaže, v tem mandatu še ne bo, saj v SDS, NSi in SD poudarjajo, da bi morali sočasno ustanoviti pokrajine.