Že čez dober mesec naj bi bila sprejeta novela zakona o digitalni vključenosti
Po tem, ko je Slovenski regionalni razvojni sklad na zahtevo ministrstva za digitalno preobrazbo začasno ustavil vse aktivnosti v zvezi z izvedbo izobraževanj za odrasle, stare nad 55 let, na področju digitalnih kompetenc, sta danes pred kamere stopila pristojna ministrica Emilija Stojmenova Duh in Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus), ki sta danes opravila sestanek. Pri zvezi društev pravijo, da pomagajo pri oblikovanju ukrepov za večjo digitalno vključenost starejših, z ministrstvom pa v tem smislu naslavljajo skupne interese.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je prejšnji teden sporočilo, da pri javnem razpisu za sofinanciranje neformalnih izobraževanj za odrasle »nastajajo številne nepravilnosti«. Obenem so na zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki med drugim ureja področje omenjenih tečajev starejših ter digitalne bone, že od priprave leteli očitki glede diskriminacije. O ukrepih iz zakona sta, denimo, poročala tudi zagovornik načela enakosti in varuh človekovih pravic, ki izpostavljata predvsem diskriminacijo starejših pri dostopu do digitalnih bonov '22.
Usoda zaustavljenega razpisa znana prihodnji teden
Stojmenova Duh in Sušnik sta izjavo podala po predhodnem skupnem sestanku na temo digitalne vključenosti starejših: »Glede na to, da je ministrica jasno povedala, da bo sklad do petka dal poročilo, kaj se je dogajalo s tem izobraževanjem, da bodo povedali, kako je stvar potekala, kako so si oni to zamislili, kakšno poročilo je in koliko je tega bilo narejenega, koliko še bo, mislim, da si moramo na vsak način prizadevati, da diskriminacije ne bo,« je v uvodu povedal Sušnik.
Ministrstvo od sklada, ki je skrbnik razpisa, do petka, 2. septembra, pričakuje končno poročilo o morebitnih nepravilnostih, že prihodnji teden pa naj bi bilo znanega več glede usode razpisa; torej, ali bo se bo ta izvajal še naprej ali pa obstaja formalnopravna podlaga za njegovo zaustavitev. V luči tega na ministrstvu poudarjajo, da so zgolj začasno ustavili vse aktivnosti v zvezi z izvedbo tečajev.
Prst uperili v pripravljavce zakona
»Ko smo gledali zapise za nazaj, iz takrat, preden se je zakon sprejemal, smo bili mi drugače obveščeni, tudi za naprej, koliko bo tega,« sprejemanje zakona opiše Sušnik, ki dodaja, da je razpis ponesrečena zadeva in premalo pripravljena. Spomnil je na čakalne vrste za prijavo na tečaje, ki so, po njegovih besedah, zelo neugodno vplivale na starejšo populacijo. »Mi smo dobili ogromno pripomb in zato tudi javno naredili protest, da je treba to zadevo ustaviti,« razlaga.
Podobnega mnenja je ministrica, ki pravi, da je bil v javnosti govor, da naj bi razpis bil pilotni projekt, »torej v prihodnjem letu naj bi se poskrbelo še za ostale«. Ministrica zdaj pravi, da to ne drži, saj so predvidena sredstva na voljo zgolj za okoli 50.000 oseb.
Razpis, ki je bil tarča kritik zadnje tedne, ima podlago v zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti, ki ga je pripravila prejšnja vlada. »Ta zakon so podprle številne različne organizacije, med njimi so gospodarska zbornica, vse javne univerze, tudi Zdus. Izkazalo se je, da je bila večina teh organizacij izigranih, saj so pripravljavci prejšnjega zakona in tudi tega razpisa zamolčali marsikateri podatek. Tudi ta, da je na voljo usposabljanje za omejeno število ljudi,« pravi Stojmenova Duh.
Pri zvezi društev upokojencev zdaj menijo, da se bo našla ustrezna rešitev. Zadali so si tudi, da bodo tesno sodelovali in iskali skupne rešitve, saj vendarle zastopajo 200.000 starejših oseb. Pri tem je predsednik poudaril, da nimajo dosega do vseh, ki se lahko udeležijo tečajev. V stiku so namreč z osebami, ki so starejše od 65 let, medtem ko so tečaji namenjeni tudi tistim, ki so stari več kot 55 let.
Prihajajo spremembe in novi ukrepi
Ministrica je ponovila, da so pri razpisu zaznali več težav, pri tem pa navedla, da je javna poraba oziroma odgovorna uporaba javnih sredstev nekaj, kar zasledujejo. Kot dodaja, ukrepi, ki se sprejemajo, nikakor ne smejo biti diskriminatorni, pri tem pa še pravi, da je ukrep digitalnih bonov diskriminatoren v več pogledih. »Najprej zaradi tega, ker predvideva, da so vse starejše osebe od 55 let digitalno nepismene oziroma imajo nizke kompetence. Po tem tudi predvideva, da so starejše osebe od 55 let ekonomsko šibke in potrebujejo bon v vrednost 150 evrov, da si lahko privoščijo računalniško opremo, ki jo potrebujejo. Ne glede na to, da ta ukrep omogoča usposabljanja in bon za zgolj 5000 oseb, spregleda približno 700.000 ljudi,« razlaga.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo želi težave odpraviti s pripravo novele zakona. »Pri pripravi te novele se želimo odkrito pogovoriti in predstaviti, kaj je sploh možno narediti, s sredstvi, ki jih imamo na voljo, z različnimi deležniki. Pogovarjali smo se že z nevladnimi organizacijami, danes smo imeli izjemno konstruktivno srečanje s predstavniki Zdusa. Pogovorili se bomo tudi s predstavniki mlajših, torej dijaške organizacije, študentske organizacije. Pogovorili se bomo tudi z delodajalci in vse to vključili pri pripravi novele zakona o digitalni vključenosti,« je napovedala ministrica.
Novela o digitalni vključenosti že čez dober mesec dni
Novela zakona se zdaj zaključuje na ministrstvu, v roku štirinajst dni jo bodo prejele tudi vse zainteresirane skupine, torej deležniki, da še sami pogledajo in komentirajo. Stojmenova Duh pričakuje, da bo novela sprejeta že konec septembra oziroma v začetku oktobra.
Kaj sporočajo tečajnikom, ki so že na tečajih, in tistim, ki jih še pričakujejo? »Po mojih informacijah je zelo malo število ljudi, ki so se začeli udeleževati teh tečajev. Tukaj je sklad tisti, ki izvaja vse te postopke in mi na službi vlade direktno nimamo teh informacij, ampak prosimo, da nam jih sklad zagotavlja. Jaz pričakujem, da bodo v tem poročilu vsi ti podatki vključeni.« Ministrica zato ni podala celotnega odgovora, saj kot pravi, nima vseh potrebnih informacij. V tem smislu prosi za potrpežljivost, ukrepi za naprej pa bodo predvidoma znani že v prihodnjem tednu.
Na današnjem srečanju so pregledali, kako je nastal razpis, kdo ga je pripravljal, kdo je izvajalec, kako so se ocenjevale vloge, povedali pa so tudi, da zdaj od slovenskega regionalno razvojnega sklada pričakujejo poročilo, pri čemer ministrica poudarja, da skladu ne očitajo, da bi naredil karkoli narobe. »Mi smo pozvali, da naredijo revizijo postopkov, da ugotovimo, ali so bile kakršnekoli nepravilnosti. Ko bomo imeli to poročilo, bomo pogledali, se bomo ponovno pogovorili, tudi z Zdusom in preostalimi deležniki. Tukaj ne smemo pozabiti na izvajalce usposabljanj, ker niso vsi med njimi delali napak. Po drugem septembru, ko bomo imeli poročilo, bomo pogledali, kako bomo ravnali v primeru tega razpisa za usposabljanje,« je še dejala.
Ustanovitev računalniškega sklada
Za ministrstvo je ključno, da zvezi društev upokojencev predstavijo ukrepe, ki jih načrtujejo za prihodnost in ki bodo možni zaradi novele zakona, ki jo pripravljajo: »Eden od teh ukrepov je ustanovitev računalniškega sklada, s pomočjo katerih bodo lahko starejši, mlajši, kateri koli posamezniki, ne glede na generacijo, prišli do računalniške opreme, ki jo potrebujejo in si je sami ne morejo privoščiti. Tukaj v večini primerov pri starejših ne bo možno, da vsak posameznik dobi svoj računalnik, ampak za nas je pomembno, da opremimo razne organizacije, ki so v vsakdanjem stiku s starejšimi osebami, kot so Zdus, domovi za starejše, knjižnice in tako naprej. Da imajo računalniško opremo, ki bo na voljo tudi starejšim osebam.«
Pri ministrstvu ciljajo tudi na omogočanje internetne povezave za vse starejše. »Želimo jih tudi ozavestiti, da je dostop do interneta v Sloveniji univerzalna storitev – tudi tam, kjer to ni možno, lahko za to storitev zaprosijo in jo seveda dobijo. In ne nazadnje, mi si želimo opolnomočiti starejše, da se lahko znajdejo v današnjem svetu – da znajo uporabljati elektronsko pošto, da se znajo naročiti pri zdravniku, da uporabljajo aplikacije, kot so zVEM, kot je mobilna banka, kot je eUprava. Da lahko uporabljajo te storitve in niso prestrašeni, na takšen način jim olajšamo njihovo življenje,« še napoveduje Emilija Stojmenova Duh.
