Angela Merkel še naprej trdno v sedlu?
Vsaj na zahodu države ne zmagujejo zapriseženi nasprotniki kanclerke Merklove.
Odpri galerijo
Voditelji Zelenih – na fotografiji z leve Henrike Hahn, Robert Habeck in Anton Hofreiter – so odločni, dinamični, takšni, kot si želijo nemški volivci. Foto: Reuters
Berlin – Krščanskosocialna unija (CSU) je na nedeljskih deželnih volitvah na Bavarskem izgubila absolutno večino v deželnem parlamentu – dobila je le dobrih 37 odstotkov glasov. S skoraj osemnajstimi odstotki so se na drugo mesto uvrstili Zeleni, na tretje pa Svobodni volivci. Alternativa za Nemčijo (AfD) je na Bavarskem dobila manj glasov kot na volitvah v bundestag. Stranka SPD je še vedno v hudi krizi, zbrala je le slabih deset odstotkov.
Kam so šli glasovi tistih, ki so nekoč glasovali za CSU? Kaj lahko izidi volitev na Bavarskem povzročijo v Berlinu? So kanclerki Angeli Merkel šteti dnevi? Pod drobnogled smo vzeli štiri vsenemške lekcije bavarskih volitev, ena pomembnejših je: vsaj na zahodu države ne zmagujejo zapriseženi nasprotniki kanclerke Merklove.
Kanclerko še vedno obtožujejo odgovornosti za nenadzorovani naval migrantov po letu 2015, a te obtožbe celo na Bavarskem niso več črno-bele. Konec koncev Angela Merkel svojemu bavarskemu ministru za notranje zadeve Horstu Seehoferju dovoljuje strogo migrantsko politiko, z njim in z bavarskim premierom Markusom Söderjem pa je na predvolilnem zborovanju namesto nje paradiral avstrijski kancler Sebastian Kurz, pa tudi to ni odvrnilo pobega številnih glasov k Zelenim, Svobodnim volivcem in AfD. To je še en dokaz že preizkušene lekcije nemških deželnih volitev po zgodovinskem »Zmogli bomo!«: begunska kriza je res pretresla državo, a vsaj na zahodu ne zmagujejo najbolj obtožujoči med sredinskimi konservativci. Glasovi najbolj jeznih gredo k nacionalistični Alternativi za Nemčijo, bolj človekoljubno ali krščansko usmerjene pa je neusmiljeni predsednik CSU Seehofer odgnal tudi na Bavarskem. Medtem ko v Münchnu razmišljajo, ali naj se ga znebijo, mogočni krščanskodemokratski deželni premieri, kot je severnoporenski Armin Laschet, pričakujejo, da bo dolgoletna kanclerka tudi po decembrskem kongresu ostala predsednica CDU. Angela Merkel ni prezrla novih točk zase, ki so jih prinesle bavarske volitve, in je izgubo zaupanja volivcev že pripisala pomanjkanju skupnega delovanja.
S komaj 9,7 odstotka glasov na bavarskih deželnih volitvah je SPD v res nezavidljivem položaju, še posebno ker so se na 17,5 odstotka povzpeli Zeleni, nekoč njihovi juniorski partnerji na zvezni ravni. Zdi se, da Nemci tudi na levi strani političnega odra ne marajo nenehnega omahovanja med pozicijo in opozicijo, od strank pričakujejo željo in voljo po vladanju, ki je SPD po dolgoletnih koalicijah s kanclerko Merklovo ne kaže več. Zeleni je imajo več kot dovolj, saj so bili pripravljeni že na »jamajško« vlado s CDU/CSU in liberalci, poleg tega pa imajo v Robertu Habecku in Annaleni Baerbock dinamična voditelja v času, ko se okoljevarstvene teme vračajo na dnevni red. Socialdemokratsko svetobolje bi, nasprotno, lahko prizadelo vladavino krščanskodemokratske prvakinje, a vzhodnonemški voditelji SPD berlinski hiši Willyja Brandta dopovedujejo, da bi to bilo zanje samomorilsko.
AfD je na Bavarskem minulo nedeljo dobila manjši delež glasov kot na volitvah v bundestag, čeprav je za komaj pet let in pol staro stranko tudi 10,2 odstotka uspeh. A je prava baza nemških nacionalistov nekdanji komunistični vzhod, kjer že ogrožajo vladajoče stranke. Tam ni veliko migrantov, je pa veliko jeznih poražencev razvoja in nacionalističnih čustev, ki so prestala stari in novi politični sistem. Vzhodni Nemci niso šli skozi popolnoma človeško obračunavanje z nacističnimi grehi, saj v takratni diktaturi niso dovoljevali študentskih upornih in drugih gibanj, ki so na zahodu v veliki meri opravila to izjemno nalogo. AfD je navzoča tudi na zahodu, a precej manj, poleg tega so tam tudi drugi dejavniki kot večje skupnosti »ruskih Nemcev«. Na vzhodu pa sovraštvo do tujcev ponekod že ovira razvoj.
Bavarska je tudi žrtev lastnega uspeha, saj njena cvetoča industrija vabi izučeno – in premožno – delovno silo, zato je bilo pomanjkanje dostopnih stanovanj pomembna predvolilna tema. Pri tem ni popolnoma brez krivde niti premier Söder, ki je razprodajal državna stanovanja, a nürnberški politik opozarja na slabši razvoj sosednjega Baden-Württemberga, kjer vlado vodijo Zeleni. V Münchnu zato že govorijo o meščanski koaliciji s Svobodnimi volivci, ki so dobili 11,6 odstotka glasov, a se bodo pogovarjali tudi z drugimi – morda zato, da še večjih zahtev ne bi postavljal »one man band« stranke, h katerim so se tudi zatekli številni krščanskosocialni volivci. Hubert Aiwanger si poleg »treh velikih ali petih manjših« ministrstev želi zastonjskih vrtcev, vlaganja v bolnišnice, konca širjenja münchenskega letališča, napredka pri alternativnih energetskih virih in še česa.
Kam so šli glasovi tistih, ki so nekoč glasovali za CSU? Kaj lahko izidi volitev na Bavarskem povzročijo v Berlinu? So kanclerki Angeli Merkel šteti dnevi? Pod drobnogled smo vzeli štiri vsenemške lekcije bavarskih volitev, ena pomembnejših je: vsaj na zahodu države ne zmagujejo zapriseženi nasprotniki kanclerke Merklove.
So nemški kanclerki Angeli Merkel spet šteti dnevi? Kaj komaj 37,2 odstotka za bavarsko krščanskosocialno CSU pomeni za sestrsko krščanskodemokratsko CDU?
Kanclerko še vedno obtožujejo odgovornosti za nenadzorovani naval migrantov po letu 2015, a te obtožbe celo na Bavarskem niso več črno-bele. Konec koncev Angela Merkel svojemu bavarskemu ministru za notranje zadeve Horstu Seehoferju dovoljuje strogo migrantsko politiko, z njim in z bavarskim premierom Markusom Söderjem pa je na predvolilnem zborovanju namesto nje paradiral avstrijski kancler Sebastian Kurz, pa tudi to ni odvrnilo pobega številnih glasov k Zelenim, Svobodnim volivcem in AfD. To je še en dokaz že preizkušene lekcije nemških deželnih volitev po zgodovinskem »Zmogli bomo!«: begunska kriza je res pretresla državo, a vsaj na zahodu ne zmagujejo najbolj obtožujoči med sredinskimi konservativci. Glasovi najbolj jeznih gredo k nacionalistični Alternativi za Nemčijo, bolj človekoljubno ali krščansko usmerjene pa je neusmiljeni predsednik CSU Seehofer odgnal tudi na Bavarskem. Medtem ko v Münchnu razmišljajo, ali naj se ga znebijo, mogočni krščanskodemokratski deželni premieri, kot je severnoporenski Armin Laschet, pričakujejo, da bo dolgoletna kanclerka tudi po decembrskem kongresu ostala predsednica CDU. Angela Merkel ni prezrla novih točk zase, ki so jih prinesle bavarske volitve, in je izgubo zaupanja volivcev že pripisala pomanjkanju skupnega delovanja.
Predsednik bavarske CSU Horst Seehofer. Foto: Michaela Rehle/Reuters
Po bavarskih volitvah pa je še bolj na dnu SPD, na zvezni ravni koalicijska partnerica Merklove. Ali obupani tovariši lahko spodmaknejo kanclerkin težko pribojevani četrti mandat?
S komaj 9,7 odstotka glasov na bavarskih deželnih volitvah je SPD v res nezavidljivem položaju, še posebno ker so se na 17,5 odstotka povzpeli Zeleni, nekoč njihovi juniorski partnerji na zvezni ravni. Zdi se, da Nemci tudi na levi strani političnega odra ne marajo nenehnega omahovanja med pozicijo in opozicijo, od strank pričakujejo željo in voljo po vladanju, ki je SPD po dolgoletnih koalicijah s kanclerko Merklovo ne kaže več. Zeleni je imajo več kot dovolj, saj so bili pripravljeni že na »jamajško« vlado s CDU/CSU in liberalci, poleg tega pa imajo v Robertu Habecku in Annaleni Baerbock dinamična voditelja v času, ko se okoljevarstvene teme vračajo na dnevni red. Socialdemokratsko svetobolje bi, nasprotno, lahko prizadelo vladavino krščanskodemokratske prvakinje, a vzhodnonemški voditelji SPD berlinski hiši Willyja Brandta dopovedujejo, da bi to bilo zanje samomorilsko.
Zakaj se morajo vzhodnonemški sredinski politiki še posebno bati nacionalistične AfD?
AfD je na Bavarskem minulo nedeljo dobila manjši delež glasov kot na volitvah v bundestag, čeprav je za komaj pet let in pol staro stranko tudi 10,2 odstotka uspeh. A je prava baza nemških nacionalistov nekdanji komunistični vzhod, kjer že ogrožajo vladajoče stranke. Tam ni veliko migrantov, je pa veliko jeznih poražencev razvoja in nacionalističnih čustev, ki so prestala stari in novi politični sistem. Vzhodni Nemci niso šli skozi popolnoma človeško obračunavanje z nacističnimi grehi, saj v takratni diktaturi niso dovoljevali študentskih upornih in drugih gibanj, ki so na zahodu v veliki meri opravila to izjemno nalogo. AfD je navzoča tudi na zahodu, a precej manj, poleg tega so tam tudi drugi dejavniki kot večje skupnosti »ruskih Nemcev«. Na vzhodu pa sovraštvo do tujcev ponekod že ovira razvoj.
Ali morebitna bavarska koalicija med CSU in Svobodnimi volivci lahko oživi zaupanje v »laptop in lederhose« konservativnost najjužnejše nemške dežele?
Bavarska je tudi žrtev lastnega uspeha, saj njena cvetoča industrija vabi izučeno – in premožno – delovno silo, zato je bilo pomanjkanje dostopnih stanovanj pomembna predvolilna tema. Pri tem ni popolnoma brez krivde niti premier Söder, ki je razprodajal državna stanovanja, a nürnberški politik opozarja na slabši razvoj sosednjega Baden-Württemberga, kjer vlado vodijo Zeleni. V Münchnu zato že govorijo o meščanski koaliciji s Svobodnimi volivci, ki so dobili 11,6 odstotka glasov, a se bodo pogovarjali tudi z drugimi – morda zato, da še večjih zahtev ne bi postavljal »one man band« stranke, h katerim so se tudi zatekli številni krščanskosocialni volivci. Hubert Aiwanger si poleg »treh velikih ali petih manjših« ministrstev želi zastonjskih vrtcev, vlaganja v bolnišnice, konca širjenja münchenskega letališča, napredka pri alternativnih energetskih virih in še česa.
