Britanska vrata se zapirajo

Uvedba točkovnega sistema priseljevanja bo pomenila konec prostega pretoka ljudi, ene od štirih svoboščin EU.
Fotografija: Predlog zakonodajnih sprememb predstavlja eno izmed prvih oprijemljivih posledic brexita. Foto: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Predlog zakonodajnih sprememb predstavlja eno izmed prvih oprijemljivih posledic brexita. Foto: Jure Eržen/Delo

Priseljevanje v Združeno kraljestvo bo od začetka prihodnjega leta, ko se bo uradno končalo prehodno obdobje, ki je začelo veljati po izstopu države iz Evropske unije, potekalo po principu točkovnega sistema, s katerim bo država favorizirala visoko izobražene kadre.

Predlog zakonodajnih sprememb, ki jih na področju priseljevanja namerava sprejeti konservativna vlada Borisa Johnsona, predstavlja eno izmed prvih oprijemljivih posledic brexita. Pristojna britanska ministrica za notranje zadeve Priti Patel, ki je danes prvič predstavila podrobnosti vladnih načrtov, ga je označila kot »zgodovinski trenutek za državo«.

Uvedba novega točkovnega sistema bo namreč pomenila konec prostega pretoka ljudi, ene od štirih svoboščin EU. Britanska vlada, kot poudarjajo na ministrstvu za notranje zadeve, želi s tem »potrditi svoj nadzor nad mejami in ponovno vzpostaviti zaupanje javnosti«. Občutek, da je država izgubila nadzor nad politiko priseljevanja je bil eden od ključnih faktor v odločitvi Britancev, da na referendumu pred skoraj štirimi leti glasujejo za izstop iz EU.
 

Po zgledu Kanade, Avstralije in Nove Zelandije


»Privlačili bomo najpametnejše in najboljše iz vsega sveta, kar bo spodbudilo naše gospodarstvo in skupnosti ter sprostilo ves potencial te države,« je v seriji intervjujev za otoške medije poudarila Priti Patel, pri tem pa zavrnila kritike, da bo nov sistem Združeno kraljestvo povsem odrezal od tuje nizko kvalificirane delovne sile.

Britanska notranja ministrica Priti Patel med nastopom premiera Borisa Johnsona v britanskem parlamentu. Foto: Reuters
Britanska notranja ministrica Priti Patel med nastopom premiera Borisa Johnsona v britanskem parlamentu. Foto: Reuters


Kljub temu se pričakuje, da bodo manj izobraženi delavci veliko težje dobili delovno dovoljenje, kot so ga do sedaj. Sistem, kakor si ga je zamislila britanska vlada, za prosilce namreč uvaja minimum znanja angleškega jezika ter vrsto drugih kriterijev, ki so izrecno prilagojeni spodbujanju zaposlovanja v deficitarnih poklicih in poklicih, za opravljanje katerih je pogoj univerzitetna izobrazba. Vlada še posebno namerava spodbujati priseljevanje ljudi z doktorati na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike.

Med pogoji za pridobitev delovnega dovoljenja bodo tudi ponudba za delovno mesto in plača, ki bo (razen v nekaterih izjemah) morala presegati 25.600 funtov (30.815 evrov) na leto.

Johnsonova vlada, ki bo predlog zakonodajnih sprememb v parlament predvidoma poslala prihodnji mesec, se z novo politiko priseljevanja zgleduje po drugih anglosaksonskih državah, konkretno Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji, ki že desetletja uporabljajo točkovni sistem. Njegova uvedba bo po pričakovanjih analitikov močno vplivala na britanski trg dela, s tem pa tudi na britansko gospodarstvo, ki se je desetletja lahko zanašalo na uvoz (v nekaterih primerih poceni) delovne sile iz držav članic EU.
 

Podjetja se bodo morala prilagoditi


Iz različnih sektorjev gospodarstva že dolgo prihajajo opozorila pred posledicami drastičnega omejevanja priseljevanja. Najbolj pogosto slišan argument je, da nekaterih nizko kvalificiranih delovnih mest po novem ne bo mogoče zapolniti, rezultat vsega tega pa bodo slabše storitve za potrošnike.

Vlada še posebno namerava spodbujati priseljevanje ljudi z doktorati na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike. Foto: Jure Eržen/Delo
Vlada še posebno namerava spodbujati priseljevanje ljudi z doktorati na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike. Foto: Jure Eržen/Delo


Vlada na ta argument ne pristaja, ampak verjame, da v državi trenutno obstaja bazen 8 milijonov ljudi, starih med 16 in 64 let, ki so »gospodarstvo neaktivni« in bi podjetja z njimi lahko zapolnila katero koli prosto delovno mesto, ki bi nastalo zaradi prehoda na novo politiko priseljevanja. Pogoj za to je, da delavce sama izurijo za delo, ki ga potrebujejo. »Podjetja se bodo morala privaditi in prilagoditi na konec prostega pretoka delovne sile,« opozarjajo predstavniki vlade in poudarjajo, da država tudi ne bo poskušala poustvariti rezultatov prostega pretoka ljudi znotraj novega točkovnega sistema.

To tudi ne bi bilo skladno z njenim ciljem vzpostavljanja visokokvalificiranega gospodarstva, z visokimi plačami in visoko stopnjo produktivnosti.

Preberite še:

Komentarji: